Jedro

Za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo udeleženci solidarno. Oškodovancu ni potrebno izkazati vzročne zveze med ravnanjem posamezne odgovorne osebe in nastalo škodo.

Izrek

I.Pritožbi se zavrneta in se sodba ter sklep sodišča prve stopnje potrdita v izpodbijanem delu.

II.Drugo tožena stranka sama krije stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje tožencema naložilo, da solidarno in nerazdelno v stečajno maso tožnice plačata odškodnino v znesku 9.850,38 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 4.972,06 EUR od 22. 12. 2018 dalje do plačila ter od zneska 4.878,32 EUR od 14. 5. 2019 dalje do plačila. Glede stroškov tega pravdnega postopka pa je odločilo, da jih nerazdelno nosita toženca.

2.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje tožencema naložilo, da priči povrneta potne stroške v znesku 148,07 EUR (vsaka 74,04 EUR).

3.V pravočasnih pritožbah zoper sodbo in sklep druga toženka (v nadaljevanju toženka) uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi zoper sodbo predlaga razveljavitev sodbe z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi zoper sklep pa predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi ter nadomesti z odločitvijo, da se stroški krijejo iz proračunskih sredstev brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Bpp 2300/2022 z dne 29. 9. 2022, oziroma podredno, da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4.Pritožbi nista utemeljeni.

5.Sodbo in sklep sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče preizkusi v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo; če pa se iz pritožbe ne vidi, v katerem delu se odločba izpodbija, preizkusi odločbo v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu (prvi odstavek 350. člena ter 366. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Zaradi navedbe toženke, da se pritožuje zoper celotno sodbo in zoper celotni sklep, kar bi lahko pomenilo, da se pritožuje tudi zoper del sodbe in sklepa, s katerima sta bili naloženi plačili prvemu tožencu, velja zaradi jasnosti pojasniti, da je pritožbeno sodišče štelo, da sodbo in sklep izpodbija le v delu, s katerim sama ni uspela v sporu, torej v delu, s katerim je njej naloženo plačilo. S prvim tožencem sta namreč navadna sospornika, kar pomeni, da dejanja ali opustitve enega, ne škodujejo ali koristijo drugemu sosporniku (195. člen ZPP). Prvi toženec sodbe in sklepa ni izpodbijal, zato sta zanj prvostopni odločitvi postali že pravnomočni.

Glede pritožbe zoper sodbo

6.Pravni prednik tožnice je bil lastnik vozila, s katerim je toženka povzročila škodo. Toženka je kot povzročiteljica škode zavezana škodo povrniti na podlagi 131. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Združenje je oškodovancu za škodo, ki jo je povzročila toženka, izplačalo odškodnino. Na podlagi 41. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP) lastnik vozila in povzročitelj škode za izplačano odškodnino, skupaj z obrestmi in stroški, odgovarjata nerazdelno. Tožnica je zavarovalnici, ki je po pooblastilu Združenja od nje kot pravne naslednice lastnika vozila zahtevala povrnitev izplačane odškodnine, povrnila 4.972,06 EUR na dne 21. 12. 2018 ter 4.878,32 EUR na dne 13. 5. 2019. Na tožnico, ki je kot pravna naslednica lastnika vozila torej izpolnila svojo obveznost iz 41. člena ZOZP, je ob izpolnitvi po samem zakonu napram povzročiteljici škode prešla terjatev Združenja z vsemi stranskimi pravicami (275. člen OZ). Toženka zato neutemeljeno trdi, da ni v nikakršnem pravnem razmerju napram tožnici.

7.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so izpolnjene predpostavke odškodninske terjatve in da je zato toženka kot povzročiteljica škode le-to dolžna povrniti. Pritožbeno izpostavljena okoliščina, da toženka ni vedela, da njena odgovornost ni zavarovana, ne pomeni, da škode ni dolžna povrniti1.

8.Za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo udeleženci solidarno (prvi odstavek 186. člena OZ). Tožnici ni potrebno izkazati vzročne zveze med ravnanjem posamezne odgovorne osebe in nastalo škodo. Dovolj je, da izkaže položaj, ki je predpostavka za uporabo pravila o solidarni odgovornosti. Ob izkazani odgovornosti za povzročitev škode (pogodbene prvega toženca ter toženkine nepogodbene), stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje presojati, "kateri od tožencev je dejansko zavezan k plačilu regresnega zahtevka", ni pravilno.

9.Tožnica je v vlogi z dne 6. 12. 2022 med drugim navedla, da je bila oškodovancu izplačana odškodnina v skupnem znesku 9.956,20 EUR, in sicer 5.000,00 EUR za telesne bolečine, 4.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, 500,00 EUR za strah ter 456,20 EUR za duševne bolečine zaradi skaženosti. V dokaz svojih trditev je predložila tudi listine (v spisu od A56 do A67). Toženka v pritožbi trdi, da je sodišče prve stopnje napačno štelo, da višina izplačane odškodnine ni bila sporna, ker je spornosti višine posredno ugovarjala. Utemeljuje, da je glede tožničine vloge z dne 6. 12. 2022 v svoji pripravljalni vlogi z dne 28. 12. 2022 v točki 5 ugovarjala nesklepčnost ter dodatno zanikala svojo odgovornost iz razloga, da iz listinske dokumentacije, ki jo je v dokaz predložila tožnica, ni razvidno, kakšna odškodnina je bila oškodovancu priznana.

10.Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno zaključilo, da višina izplačane odškodnine ni bila sporna. Zgolj gornje navedbe, ki jih v pritožbi izpostavlja toženka, namreč ne predstavljajo toliko substanciranega ugovora, da bi bilo moč na njegovi podlagi šteti, da je trditveno in dokazno breme glede načina likvidacije nepremoženjske škode prešlo na tožnico2. Navedbe tožnice v vlogi z dne 6. 12. 2022 o višini izplačane odškodnine so bile povsem konkretne, utemeljevala jih je z listinami, iz katerih so izhajali določni podatki. Toženka je te navedbe v vlogi z dne 28. 12. 2022 le pavšalno prerekala, pa tudi podatkom, izhajajočih iz v dokaz predloženih listin, ni konkretizirano oporekala.

Glede pritožbe zoper sklep

11.Toženka ni prosila za brezplačno pravno pomoč za stroške, ki bi nastali v zvezi s potnimi stroški priče. Zato z odločbo Bpp 2300/2022 o teh ni bilo odločeno, temveč le o stroških, nastalih s tolmačenjem izpovedbe te priče.

12.Očitek toženke, da bi jo moralo sodišče prve stopnje opozoriti, da si uredi brezplačno pravno pomoč tudi za stroške priče, in ne le za stroške tolmača, je po vsebini usmerjen v uveljavljanje kršitve 12. člena ZPP, ki ureja pomoč prava nevešči stranki.

13.Procesno postopanje, kakršnega od sodišča zahteva toženka, pomeni svetovanje o smotrnosti vložitve predloga za brezplačno pravno pomoč. Ker bi to pomenilo, da bi sodišče namesto stranke opravilo in oblikovalo določeno procesno dejanje, bi takšno postopanje ustvarilo neravnotežje v pravdi in bi s tem nasprotovalo ustavnemu načelu enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Določba 12. člena ZPP ne predpisuje pomoči stranki, zaradi katere bi sodnik deloval pristransko. Zato očitek kršitve postopka ni utemeljen.

14.Pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere se ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), sta se pritožbi izkazali za neutemeljeni. Zato ju je bilo potrebno zavrniti in sodbo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (353. člen ZPP, glede sklepa pa še 2. točka 365. člena ter 366. člen ZPP).

15.Ker toženka s pritožbama ni uspela, ni upravičena do povrnitve stroškov, ki so ji nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).

-------------------------------

1Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 136/2017, točka 17.

2Primerjaj sodbo in sklep Vrhovnega sodišča II Ips 1089/2008, točka 7; enako tudi sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1377/2020, točka 11.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 12, 195 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 131, 186, 186/1, 275 Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (1994) - ZOZP - člen 41

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.