Jedro

Dolžnik je po bolezni stričeve žene moral v celoti prevzeti skrb za kmetijo, kjer je družina s tremi mladoletnimi otroci tudi živela. Premajhno prizadevanje dolžnika za iskanje zaposlitve v kritičnem obdobju štirih mesecev v primerjavi s tri letno preizkusno dobo, ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki so obremenile dolžnika, ni mogoče vrednostno oceniti kot tako stopnjo kršitve, katere posledica bi bila za dolžnika tako huda kot je ustavitev postopka odpusta obveznosti ter zavrnitev predloga za odpust. Po oceni pritožbenega sodišča je šlo za blago kršitev dolžnikove obveznosti mesečnega poročanja upravitelju o iskanju zaposlitve. Poleg tega je upravitelj v ugovoru navedel, da do poplačila upnikov ne bo prišlo. To pomeni, da dolžnikovo ravnanje ni imelo nobenih negativnih posledic za stečajno maso, ki je neznatne vrednosti.

Izrek

I. Pritožba se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni in se ugovor upravitelja z dne 13. 7. 2023 (p. d. 53) zavrne .

II. Dolžnik sam nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

**Izpodbijani sklep**

1. Stečajni upravitelj je vložil ugovor proti odpustu obveznosti (procesno dejanje 53, v nadaljevanju: p. d.) na podlagi ugovornega razloga po 2. točki prvega odstavka 403. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Upravitelj je očital dolžniku, da ni bil redno zaposlen, in ni od februarja 2022 do julija 2022 mesečno poročal o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev. Dolžnik tudi ni aktivno iskal zaposlitve. Neodplačno je ves čas delal in skrbel za kmetijo ženinega strica, ki je hudo zbolel, kar kaže, da je bil dolžnik sposoben za delo ter je o razlogih za ne zaposlitev zavajal upravitelja. S septembrom 2022 se je dolžnik, šele po opozorilu upravitelja na spoštovanje določb ZFPPIPP, zaposlil v družbi A., d. o. o. (ustanovljena 15. 4. 2022, edina družbenica je dolžnika žena C. C.). Ob tem je sodišče ugotovilo, da je tudi dolžnikova žena že 18. 11. 2019 odprla s. p., kjer pa se ni zaposlil. Pred začetkom stečajnega postopka je bil v svojem s. p. do 20. 1. 2020 zaposlen kot voznik. Po oceni sodišča ravnanje dolžnika, ki je po eni strani brezplačno delal na kmetiji strica svoje žene, po drugi strani pa se ni zaposlil v prevozništvu, katere dejavnost ima tudi gospodarska družba A., d. o. o., kaže na nevestno in nepošteno ravnanje. Zato je postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP, p. d. 63).

**Pritožba dolžnika**

2. Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in je uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi dolžnika v celoti ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor upravitelja z dne 13. 7. 2023 zavrne in naloži upravitelju plačilo stroškov pritožbenega postopka oziroma podrejeno, da pritožbi dolžnika ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje (p. d. 65).

3. Upravitelj je odgovoril na pritožbo (p. d. 69) in je pritožbenemu sodišču predlagal, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Nasprotoval je tudi povrnitvi pritožbenih stroškov.

**Odločitev pritožbenega sodišča in razlogi**

4. Pritožba je utemeljena.

5. Dolžnik očita upravitelju, da je bila preizkusna doba odpusta obveznosti določena v obdobju treh let, ki bi se izteklo 16. 7.2023. Upravitelj pa je vložil ugovor zoper vodenje postopka odpusta obveznosti 13. 7. 2023, torej le tri dni pred iztekom preizkusnega obdobja. Upravitelj se je skliceval na domnevni prenos poslovanja dolžnika na s. p. dolžnikove žene ter na domnevno neredno poročanje glede iskanja zaposlitve. Na podlagi opravljenega dokaznega postopka navedbe upravitelja, da naj bi dolžnik svoje poslovanje vključno s prodajo in plačili preusmeril na novo odprt družinski s. p. - C. C. s. p., niso bile dokazane. Dolžnik očita upravitelju nevestno vodenje postopka odpusta obveznosti, saj je upravitelj po 402. členu ZFPPIPP dolžan opravljati nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika iz 401. člena tega zakona. Upraviteljev ugovor je nesklepčen, ker naj bi na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti z dne 23. 8. 2023 (p. d. 59, v nadaljevanju: narok) zatrjeval, "da domnevno nerednega poročanja dolžnika ne bi uveljavljal kot ugovorni razlog, če ne bi dobil informacije upnika B., d. o. o. (v nadaljevanju: upnik), o prenosu poslovanja, prodaje in plačil od dolžnikovega s. p. na s. p. svoje žene, ki se ukvarja z isto dejavnostjo kot se je prej ukvarjal dolžnik." Navedene upnikove trditve v postopku niso bile dokazane.

6. Iz ugovora upravitelja izhaja, da je dolžnik od začetka teka preizkusnega obdobja, 13. 7. 2020 do 28. 2. 2022 upravitelju redno, mesečno poročal o prizadevanjih, da bi našel zaposlitev oziroma o razlogih zakaj zaposlitve še ni mogel najti. Naslednje mesečno poročilo je po opozorilu upravitelja oddal julija in avgusta 2022, v septembru 2022 pa se je zaposlil. V triletnem preizkusnem obdobju mu je upravitelj očital ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja v štiri mesečnem obdobju. Čeprav je upravitelj upravičen vložiti ugovor do izteka preizkusnega obdobja, je utemeljen pritožbeni očitek, da je bil ugovor, vložen tri dni pred iztekom preizkusnega obdobja očitno povezan z informacijo upnika, da naj bi dolžnik že prej opravljal prevoze, česar upravitelju naj ne bi povedal. Sicer bi upravitelj vložil ugovor v obdobju od 28. 2. 2022 do julija 2022, ker v tem času dolžnik ni redno izpolnjeval svoje obveznosti mesečnega poročanja upravitelju pa tega ni storil, kar se tudi ujema z njegovim pojasnilom na naroku, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju. Upravitelj je v ugovoru tudi navedel, da ga vlaga iz razloga nerednega mesečnega poročanja predvsem pa iz razloga, ki je naveden v navedbah upnika.

7. Utemeljen je pritožbeni očitek, da iz zapisnika naroka izhaja, da je upravitelj na naroku izrazil mnenje, da je dolžnik do zaposlitve septembra 2022 več ali manj, včasih sicer skopo poročal upravitelju o iskanju zaposlitve. Upravitelj je pojasnil, da če bi bila podana le ta kršitev (to je neredno mesečno poročanje o iskanju zaposlitve), ugovora ne bi vlagal. Ključni razlog za vložitev ugovora so bili podatki, ki jih je izvedel od upnika, da naj bi dolžnik že prej opravljal prevoze, kar naj bi upravitelju zamolčal. 8. Narok se opravi, da se izvede dokaze o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom in odloči o ugovoru na podlagi izida dokazovanja (peti odstavek 405. člena ZFPPIPP). Vendar pa dokazni postopek, ki ga je sodišče prve stopnje izvedlo z zaslišanjem dolžnika in priče D. D. (narok, 21. 9. 2923, p. d. 62) trditev v zvezi z vsebino ugovornega razloga, ki ga je upravitelj uveljavljal na podlagi upnikovih podatkov ni potrdil (7. točka obrazložitve). Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu očitku, da bi sodišče prve stopnje moralo oceniti ali iz vsebine ugovora in izjave upravitelja na omenjenem naroku še izhaja pravna posledica, torej utemeljenost upraviteljevega ugovora ali ne.

9. Ustavno sodišče je v Odločbi U-I-464/20, 1. 12. 2022 (v nadaljevanju ustavna odločba) ugotovilo, da je druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP v neskladju z Ustavo (2. točka ustavne odločbe), ki pa jo je treba uporabljati do odprave ugotovljene protiustavnosti (4. točka izreka ustavne odločbe).1

10. Jedro navedene ustavne odločbe je naslednje:" V primeru kršitev obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 401. člena in v tej zvezi drugega odstavka 401. člena ZFPPIPP gre za zelo široko polje možnih kršitev na strani dolžnika. Tako sta lahko zelo različna dolžnikov odnos do posameznih primerov kršitev in (občutena) teža njegovega položaja, s katerim se sooča v izjemnem položaju osebnega stečaja (in znotraj njega odpusta obveznosti), ki je pravni izraz poskusa rešitve njegove ekonomske eksistenčne grožnje. Gre tudi za kršitve, ki same po sebi nimajo nujno vselej negativnih posledic za stečajno maso ter obseg in časovni okvir poplačila upnikov. Posledično je tudi stopnja vrednostnega očitka, ki ga je mogoče utemeljeno nasloviti na dolžnika, lahko zelo različna. Zakonodajalec je kljub temu za vse različne možne kršitve iz navedenih določb 401. člena ZFPPIPP predvidel enotno in zelo strogo sankcijo. Tako sodiščem v nobenem primeru (in torej niti v primeru izrazito blagih kršitev) ne dovoljuje, da bi načelo enakosti udejanjila na način, ki bi izjemoma lahko dopuščal uporabo drugačne pravne posledice v obliki (po obsegu ali vrsti) milejše sankcije. Skladno s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP je namen odpusta obveznosti poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja. Ureditev, ki od sodišča nujno zahteva uporabo enake (ostre) sankcije v vseh primerih kršitev navedenih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP, predpostavlja, da je dolžnik v primeru vsake in morda še tako minorne kršitve vselej nujno tudi nevesten in nepošten. Navedenega zaključka pa ni mogoče sprejeti v vseh tistih primerih kršitev navedenih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP, ki lahko, če sploh, utemeljujejo le izrazito majhno stopnjo vrednostnega očitka dolžniku. Dejanski učinek izpodbijane ureditve je torej lahko tudi v nasprotju z zakonsko opredeljenim namenom odpusta obveznosti. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da izpodbijana zakonska ureditev ni v skladu z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave."

11. V skladu z ustavno odločbo je bila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZFPPIPP (ZFPPIPP-H)2 spremenjena druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, pri čemer je treba pri odgovoru na vprašanje o (ne) dovoljenosti odpusta obveznosti presojati ali so očitane dolžnikove kršitve otežile vodenje postopa ali oblikovanje ali unovčevanje stečajne mase. Na podlagi ustavne odločbe in navedenih spremenjenih določb zakona, je bilo sodišče že v tej fazi postopka dolžno tehtati odnos dolžnika do posameznih primerov kršitev in (občuteno) težo njegovega položaja, s katerim se sooča v izjemnem položaju osebnega stečaja (in znotraj njega odpusta obveznosti) in negativne posledice za stečajno maso ter obseg in časovni okvir poplačila upnikov.3

12. V izpodbijanem sklepu je bilo ugotovljeno, da je dolžnik po bolezni stričeve žene moral v celoti prevzeti skrb za kmetijo, kjer je družina s tremi mladoletnimi otroci tudi živela. Premajhno prizadevanje dolžnika za iskanje zaposlitve v kritičnem obdobju štirih mesecev v primerjavi s tri letno preizkusno dobo, ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki so obremenile dolžnika, ni mogoče vrednostno oceniti kot tako stopnjo kršitve, katere posledica bi bila za dolžnika tako huda kot je ustavitev postopka odpusta obveznosti ter zavrnitev predloga za odpust. Po oceni pritožbenega sodišča je šlo za blago kršitev dolžnikove obveznosti mesečnega poročanja upravitelju o iskanju zaposlitve. Poleg tega je upravitelj v ugovoru navedel, da do poplačila upnikov ne bo prišlo. To pomeni, da dolžnikovo ravnanje ni imelo nobenih negativnih posledic za stečajno maso, ki je neznatne vrednosti (zadnje redno poročilo upravitelja, 31. 7. 2023, p. d. 58). Nenazadnje tudi ni brez pomena, da je upravitelj kot vlagatelj ugovora zoper odpust obveznosti sam pojasnil, da ugovora zaradi navedenih kršitev sploh ne bi vložil, če ne bi dobil drugih podatkov upnika, ki pa so se izkazali kot neresnični.

13. Materialno pravna presoja sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je utemeljen uveljavljani ugovorni razlog, je zmotna. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ter z drugim odstavkom 406. člena ZFPPIPP.

14. Glede na spremenjeno odločitev prvostopenjskega sklepa ostale uveljavljane pritožbene trditve za odločitev niso bile bistvene. Zato nanje pritožbeno sodišče ni odgovorilo (prvi odstavek 360. člena v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15. Pritožbeno sodišče ni sledilo dolžnikovemu predlogu, da bi mu moral upravitelj povrniti stroške pritožbenega postopka. Upravitelj je namreč organ postopka zaradi insolventnosti, ki po drugem odstavku 402. člena ZFPPIPP opravlja nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika iz 401. člena ZFPPIPP. Vložitev ugovora zoper odpust obveznosti je njegova zakonska obveznost, saj mora po tretjem odstavku 402. člena ZFPPIPP vložiti ugovor, če ugotovi, da obstaja razlog iz 403. člena tega zakona (v konkretnem primeru v zvezi z 2. točko prvega odstavka 403. člena zakona). Zato mu pritožbeno sodišče ne more naložiti povračila dolžnikovih pritožbenih stroškov, čeprav je ta s pritožbo uspel. 1 Ustavno sodišče se je sklicevalo na odločbo št. U-I-512/18, 23. 4. 2020, kjer je ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo 383.b člen ZFPPIPP. 2 ZFPPIPP-H, Uradni list RS 102-2872/2023, začetek veljavnosti 1. 11. 2023, po drugem odstavku 137. člena ZFPPIPP (dokončanje postopkov) se spremenjena oziroma dopolnjena 2. točka drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP uporablja tudi v postopkih, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona. 3 Primerjaj: VSL sklep Cst 55/2023, 1. 3. 2023.