1. 2. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mirana Ivana Kneza iz Ljubljane na seji dne 1. februarja 2001

s k l e n i l o :

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Poročila o izidu rednih volitev poslancev v Državni zbor (Uradni list RS, št. 98/2000) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Sklepa o potrditvi mandata vsem poslancem Državnega zbora, izvoljenim na volitvah 15. oktobra 2000 (Uradni list RS, št. 101/2000), se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedena akta, ker meni, da 28 poslancev Državnega zbora ni bilo izvoljenih v skladu z Ustavo. Navaja, da Ustava v drugem odstavku 80. člena določa, da se poslanci Državnega zbora volijo z neposrednim glasovanjem. Meni, da "volilni (ustavni) zakon" ne precizira veljavnega volilnega sistema, temveč vsiljuje nedemokratični mešani sistem neposrednih in posrednih volitev, ki je zaradi tega sam po sebi ničen in neobstoječ. Zato meni, da ni razloga, da bi "protiustavni" ustavni zakon sploh izpodbijal. S tako ureditvijo naj bi mu bila neposredno kršena njegova ustavna pravica do neposrednega glasovanja v Državni zbor in zato svojo pobudo opira na 15. člen Ustave, ki v prvem odstavku določa, da se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi Ustave. Iz Poročila o izidu rednih volitev poslancev v Državni zbor (v nadaljevanju Poročilo) naj bi bilo 28 mandatov podeljenih na podlagi posrednih volitev, kar naj bi bilo v nasprotju z voljo večine volivcev. Predlaga, naj Ustavno sodišče zadrži izvrševanje izpodbijanih aktov, ugotovi njuno neustavnost in ju razveljavi. Pobudnik navaja, da daje pobudo kot državljan Republike Slovenije, ki ima pravni interes za "objektivno in subjektivno nediskriminatorno spoštovanje določil veljavne Ustave."

2.Ustavno sodišče je na podlagi določb prve do pete alinee prvega odstavka 160. člena Ustave in določb prve do pete aline 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) pristojno za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov (zakonov, podzakonskih predpisov, predpisov lokalnih skupnosti) in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti navedenih predpisov se lahko začne na zahtevo predlagateljev, določenih v 23. členu ZUstS, ali na pobudo katerekoli osebe, ki izkaže, da izpodbijani predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil neposredno posega v njene pravice, pravne interese oziroma pravni položaj (24. člen ZUstS). Izpodbijano Poročilo in Sklep o potrditvi mandata vsem poslancem Državnega zbora, izvoljenim na volitvah 15. oktobra 2000 (v nadaljevanju Sklep), nista predpisa ali splošna akta za izvrševanje javnih pooblastil, ki bi ju bilo mogoče izpodbijati z zahtevo ali s pobudo.

3.Ustavno sodišče je pristojno za odločanje o ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih aktov le v okviru svoje posebne pristojnosti, določene v tretjem odstavku 82. člena Ustave in v 69. členu ZUstS. Z izpodbijanim Poročilom je Republiška volilna komisija ugotovila izid volitev na državni ravni in izvoljenim kandidatom izdala potrdilo o izvolitvi (37. člen, drugi odstavek 94. člena in 98. člen Zakona o volitvah v Državni zbor, Uradni list RS, št. 44/92 in nasl. - v nadaljevanju ZVDZ). Na podlagi 109. člena ZVDZ se zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, vloži pritožba na Državni zbor. Pravico do vložitve navedene pritožbe ima vsak kandidat ali predstavnik liste kandidatov. Pritožbo je treba vložiti najkasneje do prve seje Državnega zbora, ki o pritožbi odloči ob potrditvi poslanskih mandatov. O potrditvi mandatov, ki niso sporni, Državni zbor odloči skupaj, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Šteje se, da je Državni zbor z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika liste kandidatov, vloženi pri Državnem zboru (14. člen Poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 40/93 in nasl. - Poslovnik DZ). Z izpodbijanim sklepom je Državni zbor potrdil mandate vsem poslancem, za katere je Republiška volilna komisija ugotovila njihovo izvolitev. Ustava v tretjem odstavku 82. člena kot posebno pravno sredstvo proti odločitvi Državnega zbora določa pritožbo na Ustavno sodišče. ZUstS podrobneje ureja navedeno pritožbo v 69. členu. Pritožbo lahko vloži vsak kandidat ali predstavnik liste kandidatov, ki je v skladu z ZVDZ predhodno že vložil pritožbo na Državni zbor zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov. Rok za vložitev pritožbe je osem dni od dneva odločitve Državnega zbora. Ustavno sodišče razveljavi odločitev Državnega zbora, če ugotovi, da je pritožba utemeljena in da je odločitev Državnega zbora v nasprotju z Ustavo in zakonom. V tem primeru odloči o potrditvi poslanskega mandata.

4.Ustavno sodišče bi torej lahko presojalo izpodbijani sklep le v primeru vložitve pritožbe na podlagi tretjega odstavka 82. člena Ustave in 69. člena ZUstS. Kot je bilo že navedeno, je krog upravičenih pritožnikov izrecno določen in omejen samo na tiste kandidate in predstavnike kandidatur, ki so v postopku že uveljavljali svoje pravice, to je vložili pritožbo po 109. členu ZVDZ. Ker je očitno, da pobudnik ne izpolnjuje pogojev, določenih za vložitev pritožbe po 69. členu ZUstS, Ustavno sodišče njegove pobude ni obravnavalo kot morebitne pritožbe v smislu 69. člena ZUstS.

5.Ker Ustavno sodišče ni pristojno za presojo izpodbijanih aktov na podlagi vložene pobude, je pobudo zavrglo.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k

Franc Testen