Jedro

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno ločiti med datumom, ko je priznana pravica iz invalidskega zavarovanja in datumom, od kdaj dalje se izplačuje delna invalidska pokojnina oziroma denarno nadomestilo. Za pridobitev pravic je odločilen 5. odstavek 156. člena ZPIZ-1, v katerem je določeno, da zavarovanec pridobi pravice na podlagi invalidnosti z dnem nastanka invalidnosti. Od kdaj dalje se izplačuje delna invalidska pokojnina pa je določeno v 1. odstavku 159. člena ZPIZ-1, po katerem se delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti. Zato se tožniku delna invalidska pokojnina lahko izplačuje šele od dneva, ko je začel delati s krajšim delovnim časom od polnega in ne že od dneva priznanja pravice do delne invalidske pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveljavita odločbi tožene stranke št. ... z dne 25. 7. 2013 in št. ... z dne 28. 10. 2013 ter da je tožena stranka dolžna tožniku plačati zahtevane zneske delne invalidske pokojnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2007 dalje, ter mu povrniti stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V njej navaja, da mu je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo neizplačanih zneskov delne invalidske pokojnine v skupnem znesku 13.179,63 EUR od 26. 11. 2007 dalje pa do 3. 1. 2013. S tako odločitvijo se ne strinja. Sodišče je tožnika s sodbo opr. št. Ps 304/2011 z dne 19. 10. 2012 razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi poškodbe pri delu od 26. 11. 2007 dalje in mu priznalo pravico do dela s skrajšanim delovnim časom 4 ure dnevno z določenimi omejitvami in mu tudi priznalo pravico do delne invalidske pokojnine. Vse pravice mu je priznalo za čas od 26. 11. 2007 dalje. Izpodbijana sodba je tako povsem v nasprotju z že citirano sodbo. Tožena stranka je tožniku z nezakonitim ravnanjem vse od leta 2007 onemogočala delno invalidsko upokojitev in tudi pravico do dela s krajšim delovnim časom. Tožnik zaradi kasneje razveljavljenih odločb ni imel nobene pravne možnosti, da bi delal s krajšim delovnim časom. Svoje pravice ravno zaradi nezakonitega ravnanja tožene stranke ni mogel uveljaviti. Sodišče toženi stranki omogoča, da kljub razveljavljenim odločbam finančno obogati, saj ji ni potrebno plačevati delne invalidske pokojnine že od leta 2007 naprej. Razlogovanje, da je potrebno razlikovati med priznanjem pravice iz invalidskega zavarovanja in njeno realizacijo, je brez kakršnegakoli dvoma sprevrženo in nezakonito, saj je tožena stranka takšno stanje, da tožnik svojih pravic ni mogel realizirati že od 26. 11. 2007 dalje, sama povzročila, kar je ugotovilo tudi sodišče v sodbi opr. št. Ps 304/2011. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi oziroma, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 28. 10. 2013, ki je bila popravljena s sklepom o popravi pomote št. ... z dne 13. 1. 2014. Z omenjeno odločbo je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. … z dne 25. 7. 2013. Tožena stranka je odločila, da se tožniku, delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu, izplačuje delna invalidska pokojnina v znesku 219,52 EUR na mesec od 3. 1. 2013 dalje.

6. Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da sta bili s sodbo št. Ps 304/2011 z dne 19. 10. 2012 odpravljeni odločbi tožene stranke št. ... z dne 17. 4. 2008 in št. ... z dne 21. 7. 2008. Tožnik je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu od 26. 11. 2007 dalje in mu je bila priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom 4 ure na dan na delih oziroma opravilih v okviru njegove mizarske dejavnosti z omejitvijo dvigovanja in prenašanja bremen nad 7 kg. Tožniku je bila priznana tudi pravica do delne invalidske pokojnine, s tem da je bilo toženi stranki tudi naloženo, da bo o višini in izplačevanju delne invalidske pokojnine odločila s posebno odločbo v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe. Sodba je postala pravnomočna dne 22. 11. 2012, kar je razvidno iz žiga na kopiji sodbe, ki se nahaja v dokumentaciji sodnega spisa.

7. Sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da je potrebno ločiti med datumom, ko je priznana pravica iz invalidskega zavarovanja in pa datumom od kdaj dalje se izplačuje delna invalidska pokojnina oziroma denarna nadomestila. Za pridobitev pravic je odločilen 5. odstavek 156. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji), kjer je določeno, da pravice na podlagi invalidnosti pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti. Tožniku je bila z že citirano sodbo št. Ps 304/2011 z dne 19. 10. 2012 priznana pravica do delne invalidske pokojnine. Odločitev o izplačevanju pa je bila naložena toženi stranki. Od kdaj dalje se izplačuje delna invalidska pokojnina pa je določeno v 1. odstavku 159. člena ZPIZ-1. Skladno z omenjeno določbo se delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti. Tudi iz ustaljene sodne prakse(1) izhaja, da ZPIZ-1 loči med pridobitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic, datumi pridobitev, trajanjem pravic) in izplačevanjem ter s tem „dejansko realizacijo“ le teh.

8. Priznanje pravice do delne invalidske pokojnine še ne pomeni avtomatično pričetka njenega izplačevanja, enako pa priznanje nove pravice iz invalidskega zavarovanja ne pomeni avtomatično prenehanje prejšnje pravice. Pritožbeno sodišče je že v drugi zadevi(2) zavzelo stališče, da je šele s pravnomočnostjo sodbe, s katero je bila priznana pravica do delne invalidske pokojnine vzpostavljen temelj, po katerem je lahko zavarovanec v skladu s preostalo delovno zmožnostjo lahko pričel z delom v svoji dejavnosti s polovičnim delovnim časom. Tožnik tako zaradi navedenega ni upravičen do izplačila delne invalidske pokojnine že vse od 26. 11. 2007 dalje in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

9. Kot že rečeno je za izpolnitev pogojev za izplačevanje delne invalidske pokojnine po 159. členu ZPIZ-1 pomemben dejanski pričetek dela s krajšim delovnim časom. Iz zapisnika, sestavljenega pri ZPIZ OE A. dne 1. 7. 2013 izhaja tožnikova izjava, da je s 3. 1. 2013 začel delati s krajšim delovnim časom od polnega. To pa pomeni, da se mu šele od navedenega dne dalje, skladno s 1. odstavkom 159. člena ZPIZ-1, lahko izplačuje delna invalidska pokojnina.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče o stroških pritožbe ni odločalo, saj jih tožnik ni specificiral. (1) Glej VIII Ips 35/2011 z dne 6. 2. 2012, VIII Ips 162/2010 z dne 21. 11. 2011 itd. (2) Glej Psp 456/2014 z dne 6. 11. 2014