Jedro

Pravno korist oziroma pravni interes izkazuje le tisti, kateremu bi ugotovitev ničnosti med drugimi subjekti sklenjene pogodbe oziroma poravnave odprla možnost uveljavitve kakšne njene pravice ali koristi, ki mu po zakonu pripada.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

III. Tožena stranka je dolžna prvotoženi stranki v 15. dneh povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 2.099,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila.

IV. Tožena stranka je dolžna drugotoženi stranki v 15. dneh povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 2.099,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala: (1) ugotovitev ničnosti sodne poravnave, sklenjene med prvo in drugotoženo stranko, (2) da naj drugotožena stranka plača prvotoženi stranki znesek 2.271.657,49 EUR s pripadki in (3) naj se razveljavijo vsa pravna dejanja, ki so bila na podlagi sporne sodne poravnave izvedena. Prav tako je zavrnilo podrejeni tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala (1) razveljavitev sodne poravnave, sklenjene med prvo in drugotoženo stranko, (2) da naj drugotožena stranka plača prvotoženi stranki znesek 2.271.657,49 EUR s pripadki in (3) naj se razveljavijo vsa pravna dejanja, ki so bila na podlagi sporne sodne poravnave izvedena. Tožeči stranki je naložilo, da mora prvotoženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 11.776,41 EUR, drugotoženi stranki pa v znesku 17.275,83 EUR.

2. Tožeča stranka je zoper navedeno sodbo vložila pritožbo iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Obe toženi stranki sta v odgovoru na pritožbo predlagali njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Priglasili sta tudi stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je bilo ob vložitvi tožbe (10. 04. 1998) mogoče izpodbijati sodno poravnavo iz razlogov, iz katerih se izpodbija vsaka pogodba, mogoče pa je bilo uveljavljati tudi ničnost poravnave, če je sodišče, pred katerim je bila poravnava sklenjena, prezrlo, da je sklenitev poravnave iz kateregakoli razloga nedopustna. Samo zaradi spremembe procesne zakonodaje ni mogoče vzdržati v veljavi sodne poravnave, ki je nedopustna.

6. Sodišče prve stopnje je, kljub stališču, da zaradi sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku, po katerem tožeča stranka nima aktivne legitimacije ne za primarni ne za podrejeni tožbeni zahtevek, primarni tožbeni zahtevek presojalo tudi iz vidika zatrjevane ničnosti. Navedlo je, da je sodna praksa v času vložitve tožbe dopuščala uveljavljanje ničnosti sodne poravnave. Višje sodišče ugotavlja, da je takšno ravnanje sodišča prve stopnje pravilno glede na načelno pravno mnenje (evidenčna občna seja Vrhovnega sodišča z dne 09. 12. 1999), ki določa, da se določbi 392. in 393. člena ZPP/99 o tožbi za razveljavitev sodne poravnave glede na določbo 1. odstavka 498. člena ZPP/99 uporabljata le glede sodnih poravnav, ki so bile sklenjene po uveljavitvi ZPP/99. 7. Tožeča stranka, ki ni bila stranka izpodbijane sodne poravnave, bi morala za uveljavljanje ničnosti poravnave izkazati pravni interes. Višje sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožeča stranka tega ni uspela izkazati. Pravno korist oziroma pravni interes izkazuje le tisti, kateremu bi ugotovitev ničnosti med drugimi subjekti sklenjene pogodbe oziroma poravnave odprla možnost uveljavitve kakšne njene pravice ali koristi, ki mu po zakonu pripada. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se tožeči stranki tudi v primeru, če bi uspela z zahtevkom na ugotovitev ničnosti sodne poravnave, s tem ne bi odprla možnost uveljavitve kakšne njene pravice, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Sodišče prve stopnje utemeljeno opozarja, da sodna poravnava, (ki ima naravo pravnomočne sodne odločbe) pravno učinkuje le med strankami, ki so jo sklenile in zato ne more imeti vpliva na eventualno terjatev tožeče stranke do prvotožene stranke.

8. Višje sodišče v celoti pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ne bi mogla uspeti z zahtevkom, da mora drugotožena stranka prvotoženi vrniti denarni znesek, saj naše pravo ne omogoča uveljavljanja tujih zahtevkov v svojem imenu, a v korist druge osebe.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo 3. točko primarnega zahtevka, kjer tožeča stranka zahteva razveljavitev vseh pravnih dejanj, ki so bila na podlagi sodne poravnave izvedena v zemljiški knjigi pri vl. št.1624 k.o. X, saj tožeča stranka zahtevka v tem delu ni konkretizirala.

10. Tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija razlogov sodišča prve stopnje v zvezi z zavrnitvijo zahtevka na razveljavitev sodne poravnave. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so podrejeni zahtevki neutemeljeni, ker tožeča stranka ni bila stranka sporne sodne poravnave in zato ni aktivno legitimirana za uveljavljanje zahtevka za njeno razveljavitev, prav tako pa ni uveljavljala nobenega od zakonsko opisanih razlogov za razveljavitev sodne poravnave.

11. Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za uveljavljanje ničnosti sklenjene sodne poravnave, bi bilo potrebno ta del zahtevka zavreči (drugi odstavek 181. člena ZPP). Ker pa tožeča stranka ni postavila le ugotovitvenega, temveč tudi dajatveni in oblikovalni zahtevek, pri katerem se pravni interes predpostavlja, višje sodišče zato odločitve sodišča prve stopnje ni spreminjalo, poleg tega pa zaradi zavrnitve zahtevka v tem primeru položaj tožeče stranke ni v ničemer slabši, kot če bi sodišče tožbo zavrglo.

12. Pritožba opozarja, da se vsebina sodne poravnave nanaša na terjatev in nepremičnino, ki ju je tožeča stranka odplačno pridobila od srbskega partnerja, katerega pravice in premoženje je zaščiteno tudi z mednarodno pogodbo. Zato bi sodišče pri odločanju moralo uporabiti meddržavni Sporazum o vprašanjih nasledstva (MVSN), ki določa, da so nični vsi prenosi pravic do premičnega in nepremičnega premoženja, ki so bili sklenjeni po letu 1990 in so v nasprotju z mednarodno priznanimi normami. Ker je sodišče prve stopnje primarni in podrejeni tožbeni zahtevek zavrnilo že zaradi neobstoja aktivne legitimacije (neobstoj pravnega interesa) tožeče stranke, mu po oceni višjega sodišča pri odločitvi v tej zadevi ni bilo potrebno uporabiti določb MVSN.

13. Ni utemeljena pritožbena navedba, da iz sodbe ni razvidno, katere stroške in v kakšni višini je sodišče priznalo toženima strankama in ali so upravičeni. Sodišče prve stopnje je specificiralo, katere stroške in v kakšni višini je priznalo, pri tem pa se je sklicevalo tudi na specifikacijo odmere stroškov, razvidno iz l. št. 152 in 153 spisa, ter na taksno in odvetniško tarifo.

14. Pritožbeno sodišče je v skladu s 1. odst. 360. člena ZPP odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena. Ugotovilo je, da pritožbeni razlogi, ki jih je uveljavljala tožeča stranka niso podani, prav tako pa izpodbijana sodba tudi ni obremenjena z nobeno bistveno kršitvijo določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

15. Ker tožena stranka ni uspela s pritožbo, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP).

16. Pritožbeno sodišče je toženima strankama priznalo stroške za sestavo odgovora na pritožbo na podlagi specificiranega stroškovnika in ob upoštevanju taksne in odvetniške tarife.