Jedro

V situaciji, ko pritožba razen nujnih obveznih sestavin ne vsebuje ostalih obveznih sestavin, slednji ni mogoče odreči vsebinske obravnave. Pritožnik mora za vsebinsko obravnavo pritožbe zadostiti vsaj kriterijem za t. i. "golo pritožbo", ki je podpisana in v kateri je navedena izpodbijana sodna odločba. Pritožbeno sodišče v takšnem primeru opravi uradni preizkus izpodbijane odločbe v okviru drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se II. ter III. točka izreka izpodbijanega sklepa spremenita tako, da sedaj glasita: „II. Ugovoru se ugodi, sklep o izvršbi I 227/2020 z dne 20. 2. 2020 se razveljavi in predlog za izvršbo zavrne.

III. Upnik je dolžan dolžnici v roku 8 dni povrniti 118,66 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega roka dalje do plačila.“

II. Upnik je dolžan dolžnici v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti 100,00 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega roka dalje do plačila.

III. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s citiranim sklepom zavrglo predlog dolžnice za vrnitev v prejšnje stanje z dne 3. 3. 2020 (I. točka izreka). Zavrnilo je ugovor zoper sklep o izvršbi I 227/2020 z dne 20. 2. 2020 (II. točka izreka) in dolžnici naložilo, da mora upniku v roku 8 dni od vročitve sklepa plačati nadaljnje stroške postopka v znesku 149,33 EUR brez obresti, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne dalje do plačila (III. točka izreka). V presežku je upnikov stroškovni zahtevek z dne 5. 6. 2020 zavrnilo (IV. točka izreka).

2. Smiselno zoper II. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnica, ki sodišču druge stopnje predlaga, da ugovoru zoper sklep o izvršbi ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in upniku naloži povrnitev stroškov postopka.

3. Dolžnica je po izteku pritožbenega roka ponovno vložila pritožbo, dopolnjeno s pritožbenimi razlogi, z obrazložitvijo, da je pri prvotnem pošiljanju pritožbe prišlo do napake pri skeniranju.

4. Upnik je po pooblaščenki odgovoril na vročeno pritožbo. Meni, da sodišče druge stopnje prepozne dopolnitve pritožbe ne sme upoštevati, prvotno pritožbo, ki ne vsebuje pritožbenih razlogov, pa mora kot nepopolno zavreči. Podredno prereka utemeljenost pritožbenih razlogov, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Stališče upnika, da je pravočasna pritožba dolžnice z dne 30. 7. 2020, ki od obveznih sestavin vsebuje zgolj navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga in podpis pritožnice, nepopolna, je napačno.

7. V skladu s 335. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora pritožba obsegati: navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga; izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu; pritožbene razloge in podpis pritožnika. Med naštetimi obveznimi sestavinami pritožbe, pa sta nujni samo dve, in sicer: navedba sklepa, zoper katerega se vlaga pritožba in podpis pritožnika. Če ju pritožba ne vsebuje, je nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).1

8. V situaciji, kot je obravnavana, ko pritožba razen nujnih obveznih sestavin ne vsebuje ostalih obveznih sestavin, slednji ni mogoče odreči vsebinske obravnave. Pritožnik mora za vsebinsko obravnavo pritožbe zadostiti vsaj kriterijem za t. i. „golo pritožbo“, ki je podpisana in v kateri je navedena izpodbijana sodna odločba. Pritožbeno sodišče v takšnem primeru opravi uradni preizkus izpodbijane odločbe v okviru drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.2

9. Utemeljeno pa upnik opozarja, da pritožbeno sodišče pri odločanju ne sme upoštevati prepozne dopolnitve pritožbe z dne 11. 8. 20203. Nasprotno postopanje bi predstavljalo neutemeljeno podaljševanje osemdnevnega prekluzivnega pritožbenega roka iz tretjega odstavka 9. člena ZIZ, kar ni dopustno. Navedenega ne omaje napačno ravnanje sodišča prve stopnje, ki je zmotno presodilo, da je dolžničina „gola pritožba“ nepopolna in je dolžnico v nasprotju z določbo 336. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, v skladu s katero se v pritožbenem postopku ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vročanju nepopolnih vlog v dopolnitev, po izteku pritožbenega roka pozvalo k dopolnitvi pritožbe. Sodišče druge stopnje je zato sklep sodišča prve stopnje v delu, ki ga v pravočasni pritožbi smiselno izpodbija dolžnica, preizkusilo le glede tistih kršitev, na katere mora pri obravnavi pritožbe paziti po uradni dolžnosti.

10. Sodišče druge stopnje na podlagi uradnega preizkusa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj je dovolilo izvršbo za poplačilo terjatve, ki iz izvršilnega naslova ne izhaja.

11. Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena ZIZ). V skladu z načelom formalne legalitete je izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano in upniku ne more prisoditi kaj drugega, kot iz njega izhaja, prav tako ne more presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova ter vanj posegati. Na obstoj in primernost izvršilnega naslova sodišče v ugovornem postopku pazi po uradni dolžnosti (2. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 55. člena ZIZ).4

12. Med strankama ni sporno, da glavnica upnikove terjatve izvira iz naslova neplačane najemnine za mesec februar 2020, ki je v plačilo zapadla 20. 1. 2020. Prisilno izterjavo navedene terjatve je upnik predlagal na podlagi izvršilnega naslova - neposredno izvršljivega notarskega zapisa najemne pogodbe opr. št. SV 217/2017 z dne 14. 4. 2017, v katerem sta upnik in dolžnica soglašala z neposredno izvršljivostjo obveznosti plačila mesečne najemnine v višini 550,00 EUR do vsakega 20. v mesecu za naslednji mesec na TRR najemodajalca. Iz 14. člena najemne pogodbe izhaja, da je bilo najemno razmerje sklenjeno za obdobje od 15. 4. 2017 do 30. 4. 2019 z možnostjo podaljšanja, ki je predmet posebnega dogovora med strankama.

13. Upnik na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa najemne pogodbe, sklenjene za določen čas - do 30. 4. 2019, ne more utemeljeno zahtevati prisilnega poplačila najemnine za mesec februar 2020, zapadle 20. 1. 2020, torej po tem, ko je najemna pogodba, v kateri sta stranki soglašali z neposredno izvršljivostjo plačila mesečne najemnine, že prenehala veljati.

14. Med strankama nesporno dejstvo, da sta po preteku najemne pogodbe z dodatkom k pogodbi z dne 11. 2. 2019 dogovorili podaljšanje najemnega razmerja do 30. 4. 2020, drugačne odločitve ne utemeljuje. Upnik v predlogu za izvršbo kot izvršilni naslov navaja zgolj notarski zapis najemne pogodbe opr. št. SV 217/2017, iz katerega pa, kot že pojasnjeno, soglasje dolžnice z neposredno izvršljivostjo obveznosti plačila najemnine za mesec februar 2020 ne izhaja. Da bi bil tudi dodatek k najemni pogodbi, s katerim sta stranki podaljšali najemno razmerje do 30. 4. 2020, sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, pa upnik ni dokazal, niti zatrjeval. 15. Ker upnik ne razpolaga z izvršilnim naslovom za terjatev, katere prisilno poplačilo uveljavlja v predmetnem izvršilnem postopku, je podan ugovorni razlog neobstoja izvršilnega naslova iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega sodišče v ugovornem postopku pazi po uradni dolžnosti. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi je zato napačna in jo je potrebno spremeniti.

16. V posledici napačne odločitve o ugovoru, je sodišče prve stopnje sprejelo napačno stroškovno odločitev. Ugoditev ugovoru sodišču druge stopnje zato narekuje tudi spremembo odločitve o stroških ugovornega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Sodišče druge stopnje je dolžnici po stroškovniku vloge (predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ugovor) z dne 3. 3. 2020 za sestavo ugovora priznalo priglašenih 100 točk (tarifna številka 27/6 Odvetniške tarife - v nadaljevanju OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znese 60,00 EUR, materialne stroške v znesku 1,2 EUR (tretji odstavek 11. člena OT), kar ob prištetju 22 % DDV v znesku 13,46 EUR in sodne takse v višini 44,00 EUR skupaj znaša 118,66 EUR.

18. Stroškovna odločitev temelji na določbah prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šestega odstavka 38. člena ZIZ. Dolžnica je z ugovorom uspela, upnik pa ji je z vložitvijo predloga za izvršbo brez, da bi razpolagal z izvršilnim naslovom, ugovorne stroške v znesku 118,66 EUR neutemeljeno povzročil, zato ji jih mora v roku 85 dni povrniti, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (378. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).

19. Sodišče druge stopnje je glede na obrazloženo pritožbi ugodilo in II. ter III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

20. Dolžnica je s pritožbo uspela, zato ji je upnik dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je dolžnici kot potreben strošek priznalo priglašeno sodno takso v znesku 100,00 EUR. Stroška sestave pritožbe in z njo povezanih materialnih stroškov ter DDV sodišče druge stopnje dolžnici ni priznalo, ker pravočasna „gola pritožba“ ne izpolnjuje standarda obrazložene pritožbe, za katero je nagrada določena v tarifni številki 27/6 OT, dodatek k pritožbi, v katerem je obrazlagala pritožbene razloge, pa je dolžnica vložila prepozno. Dolžnica je v pritožbi neutemeljeno ponovno priglasila tudi stroške sestave ugovora, ki ji jih sodišče druge stopnje ni ponovno priznalo. Upnik mora tako dolžnici v roku 156 dni povrniti 100,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega roka dalje do plačila (378. člen OZ).

21. Upnik z navedbami v odgovoru na pritožbo k pritožbeni presoji ni pripomogel, zato je sodišče druge stopnje z uporabo kriterija potrebnosti stroškov (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) v zvezi s temeljnim načelom ekonomičnosti (prvi odstavek 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) odločilo, da upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP).

1 Primerjaj: VSM sklep I Ip 325/2015. 2 Glej: odločba Ustavnega sodišča U-I-8/10 z dne 3. 6. 2010. 3 Dolžnici je bil izpodbijani sklep vročen 22. 7. 2020. Osemdnevni rok za pritožbo je iztekel v četrtek, 30. 7. 2020. 4 Glej: VSL sklep II Ip 774/2016. 5 Dolžnica je plačilo zakonskih zamudnih obresti neutemeljeno zahtevala od dne izdaje sodne odločbe do plačila, torej brez, da bi prej potekel paricijski rok in bi upnik prišel v zamudo. 6 Dolžnica je sicer upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov v roku 8 dni, ker pa je v pritožbi izrecno zahtevala povrnitev pritožbenih stroškov v 15 dnevnem roku, bi sodišče druge stopnje z naložitvijo krajšega izpolnitvenega roka preseglo njen stroškovni zahtevek.