Jedro

Ker dolžnik ugovarja, da računa ni prejel, zatrjuje tudi zastaranje, priznava pa glavnico, je bilo treba sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine delno razveljaviti v delu, katerega dolžnik izpodbija in v tem delu ugovoru ugoditi, da se o zadevi odloči v pravdnem postopku.

Izrek

Ugovoru se delno ugodi in se sklep o izvršbi v 1. in 3. točki v delu, ki se nanaša na zakonite zamudne obresti in stroške razveljavi in bo v tem delu sodišče nadaljevalo postopek v pravdi.

V preostalem delu se ugovor zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sklep o izvršbi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu upnika in na podlagi verodostojne listine, to je izpiska iz poslovnih knjig, izdalo sklep o izvršbi za glavnico 15.693,27 SIT in zakonite zamudne obresti od posameznih zneskov od zapadlosti do plačila ter odmerilo stroške izvršilnega postopka.

Proti temu sklepu vlaga ugovor dolžnik. Upnik bi mu moral po zakonu poslati pisno opozorilo, da je obvezen plačati svojo obveznost. Sicer pa je bil takrat hudo bolan in je imel bronhitis. Ni prav, da ga terjajo po enem letu. Plačal bo 15.693,27 SIT, ostalega pa ne. Prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

Nato je upnik podal delni umik in sicer za glavnico, ker je dolžnik glavnico plačal, izjavil pa je, da nadaljuje izvršbo za zakonite zamudne obresti kot po predlogu in stroške.

Ugovor je delno utemeljen.

Upnik je predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine, sodišče je nato izdalo sklep o izvršbi, kateremu je dolžnik ugovarjal. Postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ureja določba 62. člena ZIZ (Zakona o izvršbi in zavarovanju). Dolžnik je priznal terjatev za glavnico in jo celo v nadaljevanju postopka plačal, zato je upnik glede tega dela predlog skrčil. Glede obresti pa navaja, da bi moral dobiti obvestilo o svoji obvezosti. Navaja tudi, da po enem letu te obveznosti ni več dolžan plačati. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so ti ugovori lahko v smeri ugovorov o utemeljenosti obrestnega dela zahtevka in eventualnega ugovora zastaranja. Ob takih ugovorih pa je treba izpeljati pravdni postopek, kar določa 2. odst. 62. čl. ZIZ. V delu, ko pa dolžnik priznava svojo obveznost, pa je ugovor neutemeljen in zato je sodišče prve stopnje delno ravnalo prav, ko je spis predložilo pritožbenemu sodišču, da je o ugovoru odločilo kot o pritožbi (62. čl. ZIZ v zvezi s 53. čl. ZIZ).

Dolžnik v ugovoru še predlaga oprostitev plačila sodnih taks. O tem bo odločilo sodišče prve stopnje.

Ker v postopku ni bilo zaslediti bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče odločilo na podlagi 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.