Up-194/04

13. 6. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe dr. A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 31. maja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba dr. A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I R 84/2003 z dne 27. 11. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče v pravdi zaradi ugotovitve očetovstva zavrnilo predlog pritožnika za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (po možnosti stvarno pristojnega sodišča v Mariboru, Murski Soboti, Celju ali pa kateregakoli, od Kopra čimbolj oddaljenega sodišča). Odločitev Vrhovnega sodišča temelji na ugotovitvi, da pritožnik ni uspel izkazati tehtnih razlogov, ki bi opravičevali ugoditev njegovemu predlogu, oziroma ni izkazal, da bi se tako pravdni postopek laže opravil.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje, da so mu bile z izpodbijano odločitvijo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Navaja, da je zdravnik na območju Obale in da na Okrožnem sodišču v Kopru pogosto sodeluje kot izvedenec medicinske stroke. Predmetna pravda naj bi njemu in njegovi družini povzročila številne nevšečnosti in nepopravljive posledice (ne glede na to, ali je tožbeni zahtevek utemeljen ali ne). Meni, da otrokova zakonita zastopnica zasleduje "drugačne interese", predvsem interes pridobitve slovenskega državljanstva za svojega sina. V zvezi s pojasnilom Vrhovnega sodišča, da je glede na vrsto spora zaradi varovanja zasebnosti strank zagotovljena izključitev javnosti, pritožnik opozarja, da je javnost izključena samo na glavni obravnavi, pri ostalih procesnih opravilih pa ne. Tako naj bi v konkretnem primeru že prišlo do "napačne" vročitve vabila na glavno obravnavo njegovemu sinu. Pritožnik meni, da so mu bile z izpodbijano odločitvijo kršene pravice iz 21., 25., 34. in 37. člena Ustave. Predlaga "odpravo" izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve Vrhovnemu sodišču, da o predlogu ponovno odloči.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava in ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnikovi očitki o kršitvah pravic iz 21., 25., 34. in 37. člena Ustave so pavšalni in neutemeljeni. Zgolj zatrjevanje napačnosti izpodbijane sodne odločbe ne zadošča za ugotovitev, da je bila kršena katera od človekovih pravic. Za utemeljitev ustavne pritožbe bi moral pritožnik izkazati, da izpodbijana odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču. Kot izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev temelji na stališču, da pritožnik ni uspel izkazati tehtnih razlogov, ki bi opravičevali ugoditev njegovemu predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. To stališče samo po sebi ne posega na raven ustavnih pravic. Glede na izrecno zatrjevanje pritožnika o možnih nevšečnostih, ki bi mu nastale zaradi morebitne vročitve sodnih pisanj njegovim družinskim članom, pa je treba pojasniti, da se pritožnik temu ne bi mogel izogniti, četudi bi Vrhovno sodišče njegovemu predlogu ugodilo. Pravila o vročanju so namreč enaka ne glede na to, katero stvarno pristojno sodišče o zadevi odloča.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić