Jedro

Pritoženo sodišče še opozarja na uveljavljeno stališče sodne prakse, po katerem mora izvršilno sodišče obvestilo banke, da je upnika v celoti poplačala v skladu s sklepom o izvršbi, poslati upniku. Če ta ne odgovori, se šteje, da je v celoti poplačan in v tem primeru izda sodišče sklep o ustavitvi. V primeru, da upnik odgovori, da ni v celoti poplačan, pa bo na njem dolžnost, da to z ustreznim obračunom dokaže.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, ki se nanaša na glavnico v znesku 21.407,09 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.11.2004 dalje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine naložilo dolžniku, da plača upniku glavnico v znesku

149.280,73 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne zapadlosti posameznih računov dalje in stroške izvršbe v znesku 21.581,00 SIT.

Hkrati je dovolilo predlagano izvršbo. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje v celoti ustavilo izvršbo z obrazložitvijo, da je upnikova denarna terjatev v celoti plačana.

Proti takšni odločitvi je upnik vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava.

Navaja, da je dolžnikov dolžnik nakazal znesek 301.250,84 SIT. S tem pa ni poravnal celotne obveznosti. Ob upoštevanju določbe 288. čl. Obligacijskega zakonika je dolžnik z omenjenim nakazilo pokril obresti od izvršilnih stroškov v višini 18.901,10 SIT, izvršilne stroške v višini 21.581,00 SIT, obresti od glavnice v višini

132.895,10 SIT in del glavnice v višini 127.873,64 SIT. Še vedno pa dolguje preostanek glavnice v znesku 21.407,09 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.11.2004 dalje. Predlaga ustavitev postopka za plačani znesek in njegovo nadaljevanje še za neporavnani del glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v celoti ustavilo izvršbo, potem, ko ga je banka obvestila o opravljenem poplačilu upnika. Ustavitev izvršbe je način končanja izvršilnega postopka, normalno pa se postopek konča, kadar je upnik v celoti poplačan. Ali ugotovitev sodišča prve stopnje iz izpodbijanega deklaratornega sklepa, da je terjatev v celoti poplačana, ustreza dejanskemu stanju ali ne, na podlagi obrazložitve izpodbijanega sklepa, ni mogoče preizkusiti. Upnik namreč zatrjuje, da je bila njegova terjatev le delno realizirana oziroma, da je dolžnikova obveznost prenehala le v obsegu plačanega zneska 301.250,84 SIT, ki pa ob upoštevanju pravil o vračunavanju (288. čl. Obligacijskega zakonika) "pokriva" le stroške, obresti in del glavnice. Sklep sodišča prve stopnje je pomanjkljiv, saj ga ni mogoče preizkusiti, zato ga je bilo treba v izpodbijanem delu razveljaviti (3. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ). Pritoženo sodišče še opozarja na uveljavljeno stališče sodne prakse, po katerem mora izvršilno sodišče obvestilo banke, da je upnika v celoti poplačala v skladu s sklepom o izvršbi, poslati upniku. Če ta ne odgovori, se šteje, da je v celoti poplačan in v tem primeru izda sodišče sklep o ustavitvi. V primeru, da upnik odgovori, da ni v celoti poplačan, pa bo na njem dolžnost, da to z ustreznim obračunom dokaže.