Jedro

Ker ne gre za podržavljeno nepremičnino, ki se vrača v postopku denacionalizacije, in tudi niso izpolnjeni pogoji iz 6. odstavka 42. člena ZDen, postopek ugotavljanja zmanjšane vrednosti na sporni nepremičnini ni v pristojnosti upravnega organa, ki odloča o denacionalizaciji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep tožene stranke z dne 4.4.2001, s katerim je le-ta zavrgla zahtevo Frančiškanskega samostana S.G. za uvedbo postopka v zadevi priglasitve zahtevka za zmanjšano vrednosti nepremičnine, ker ne gre za upravno stvar, o kateri bi bilo mogoče odločati v upravnem postopku.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se prvostopno sodišče strinja z razlogi, s katerimi tožena stranka utemeljuje svojo odločitev in se nanje sklicuje (2. odstavek 67. člena ZUS). Tožeča stranka je dne 22.12.1998 vložila zahtevo za uvedbo postopka, v katerem naj se odloči o priglasitvi zahtevka iz naslova zmanjšane vrednosti podržavljenega objekta "romarski dom" na S.G., ki stoji na parc. št. 3366, vl. št. 1533 k.o. S. "Romarski dom" je bil tožeči stranki podržavljen z odločbo Državnega sekretariata za finance z dne 9.9.1959), ki je bila izdana na podlagi ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS z dne 30.4. 1948 in v zvezi s pravnomočno odločbo OLO G. z dne 18.7.1959. S Pogodbo o neodplačnem prenosu objekta "romarski dom" na S.G., sklenjeno dne 19.3.1990 med G. muzejem N.G. in Frančiškanskim samostanom S.G., je bil "romarski dom" na S.G. neodplačno prenesen v last in uporabo tožeče stranke. Tožeča stranka je navedeno nepremičnino prevzela v svojo last in uporabo in dovolila vknjižbo lastninske pravice in pravice uporabe v svojo korist. Pogodba je bila vpisana v register pri Javnem pravobranilstvu G.-N.G. in prijavljena pri Upravi za družbene prihodke Občine N.G. Po presoji prvostopnega sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da je bil "romarski dom" pred uveljavitvijo Zakona o denacionalizaciji (7.12.1991) v lasti tožeče stranke. Zato tudi po mnenju prvostopnega sodišča ne gre za podržavljeno nepremičnino, ki se vrača upravičencu v postopku denacionalizacije. V primeru, ko nepremičnina ni predmet denacionalizacijskega postopka, so postopki zmanjšanja vrednosti nepremičnine v pristojnosti sodišča in ne upravnega organa, ki odloča o denacionalizaciji. V upravnem postopku bi lahko tožeča stranka uveljavljala odškodnino kot obliko denacionalizacije na podlagi 6. odstavka 42. člena ZDen, kolikor bi šlo za odplačno vrnitev podržavljenega objekta in kolikor bi zahtevo vložila do 7.12.1993. V sporni zadevi pa ni podan nobeden od teh pogojev.

Tožeča stranka v pritožbi zoper izpodbijano sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da ji je bil "romarski dom" s pogodbo res vrnjen v last v času pred uveljavitvijo ZDen, vendar ji je bil po njenem mnenju vrnjen brezplačno le zato, ker ob vrnitvi ni imel nobene vrednosti in je obstajala nevarnosti, da se zruši. Objekt je morala takoj zavarovati in obnoviti razpadajoče stene. To pa pomeni, da ni bilo dejanske brezplačnosti. Namen denacionalizacije je predvsem poprava krivic, zato ni sprejemljivo stališče, da upravičencu v tem primeru ne gre odškodnina. Sodišče bi moralo opraviti glavno obravnavo, da bi lahko pravilno ugotovilo dejansko stanje. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne prvostopnemu sodišču v ponovno sojenje.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in zakonita. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z razlogi izpodbijane sodbe, ki so skladni s podatki v upravnih spisih in z določbami predpisov, na katere se sklicuje prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi.

V obravnavani zadevi je tožeča stranka vložila zahtevo za uvedbo postopka, v katerem naj se odloči o priglasitvi zahtevka iz naslova zmanjšane vrednosti podržavljenega "romarskega doma" na S.G., ki stoji na parc. št. 3366, vl. št. 1533 k.o. S. Med strankama ni sporno, da je bila navedena nepremičnina tožeči stranki vrnjena v last in posest s pogodbo o neodplačnem prenosu in sicer že pred uveljavitvijo ZDen.

Ker v obravnavanem primeru ne gre za podržavljeno nepremičnino, ki se vrača v postopku denacionalizacije, in tudi niso izpolnjeni pogoji iz 6. odstavka 42. člena ZDen, kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, tudi po presoji pritožbenega sodišča postopek ugotavljanja zmanjšanja vrednosti na sporni nepremičnini, ni v pristojnosti upravnega organa, ki odloča o denacionalizaciji.

Ker je bilo o zadevi odločeno procesno, so po presoji pritožbenega sodišča pravno nepomembne navedbe tožeče stranke, ki se nanašajo na glavno obravnavo, ki je tožeča stranka v tožbi niti ni zahtevala. Da je prvostopno sodišče sodilo na seji, ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

Glede na navedeno niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.