Jedro

Tožnica niti ob kontroli sami niti v tožbi ne oporeka ugotovitvam kontrolorja, da deli posameznih GERK-ov ob kontroli niso izpolnjevali pogojev, meni pa, da so bili ti pogoji izpolnjeni naknadno, kar je dokazala z obvestilom z naslovom „Dopolnitev zapisnika o kontrolnem pregledu“, ki ga je posredovala prvostopenjskemu organu 21. 12. 2014. Sodišče ta tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen. Že iz definicije ugotovljene površine, ki jo opredeljuje določba h. točke prvega odstavka Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014 namreč izhaja, da mora površina v času izvedbe kontrole izpolnjevati predpisane pogoje.

Površine v izmeri 1,01 ha predstavljajo neupravičene površine, kar v primerjavi s površino 4,82 ha, ki kot ugotovljena površina izpolnjuje predpisane pogoje, predstavlja 20,95%. Ker torej ugotovljene nepravilnosti znašajo več kot 20%, je tožena stranka v nadaljevanju pravilno uporabila določbo 58. člena Uredbe 1122/2009/ES.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se stranki A.A. zavrnejo plačilne pravice za njivo ID št. plačilne pravice 14974479, plačilna pravica za travnik ID 20369557 in plačilna pravica za travnik ID 26132907 (1. točka izreka). V 2. točki izreka je prvostopenjski organ odločil, da plačilne pravice pridobljene na podlagi sheme enotnega plačila, skladno z Uredbo (ES) št. 1782/2013 in Uredbo (ES) št. 73/2009 prenehajo veljati 31. 12. 2014. 2. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je stranka pri Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja vložila vlogo zahtevek za izplačilo plačilnih pravic z vsemi dodatki za leto 2014, v postopku pa je bilo ugotovljeno, da je skupno število upravičenih površin, ki so predmet izplačila plačilnih pravic manjše, kot je število plačilnih pravic za katero se zahteva izplačilo, zato se v skladu z določili 8. člena Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu v zvezi s 57. členom Uredbe komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. 11. 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009, v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007, v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore določene za sektor vina (v nadaljevanju Uredba 1122/2009/ES) izplača število plačilnih pravic, ki ustreza številu upravičenih površin. Čezmerna prijava skupine kmetijskih rastlin za izplačilo plačilnih pravic znaša 1,14 ha, kar predstavlja več kot 20% ugotovljenih površin, zato se v skladu z 58. členom Uredbe komisije (ES) št. 1122/2009 vloga zavrne.

3. Drugostopenjski organ je pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa zavrnil in ugotovil, da je bil na kmetijskem gospodarstvu 29. 9. 2014 opravljen ogled površin, kar dokazuje zapisnik o kontrolnem pregledu na kraju samem, za površine št. 100474653/POV-KOP/1/1, iz katerega izhaja ugotovitev nekmetijskih površin z rabo 1410, 9111, 1500, 1600 in 9999 na GERK-ih 3651703, 4021107, 3651552, 4050232, 4193511, 343209, na skupni površini 1,01 ha. Pojasnil je, da je bilo zaradi ugotovljenih nepravilnosti treba uporabiti določbo tretjega odstavka 57. in določbo 58. ter 60. člena Uredbe komisije (ES) št. 1122/2009 in po ugotovitvi, da je pritožnica upravičene površine prijavila na skupni površini 5,83 ha, neupravičena površina pa znaša 1,01 ha, kar predstavlja 20,95%, zahtevek na prej navedeni pravni podlagi zavrniti v celoti.

4. Tožnica v tožbi odločitvi oporeka in pojasnjuje, da v pritožbenem postopku niso bile upoštevane njene navedbe in da je odločitev, da v letu 2014 ni izpolnila pogojev za plačilo subvencij nepravilna. Ob inšpekcijskem pregledu 29. 9. 2014 je bilo ugotovljeno, da celotne prijavljene površine še niso bile popolnoma obdelane, pojasnjeno pa ji je bilo, da obdelava površin v letu 2014 še ni zaključena, ker je rok za letno obdelavo površin 15. oktober. Sledila je tudi inšpektorjevemu navodilu in Agenciji 21. 12. 2014 posredovala fotografije, ki dokazujejo drugačno dejansko stanje. Smiselno iz tožbe izhaja predlog, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo. Povzela je ugotovitve oziroma obrazložitev drugostopenjskega akta in sodišču pojasnila, da mora biti prijava posamezne rabe ugotovljena ob kontroli, zato se tožnica na svoj dopis, ki ga je posredovala konec decembra 2014, v tem postopku ne more uspešno sklicevati.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožnica v zbirni vlogi za leto 2014 v „Obrazcu D - prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“ uveljavljala izplačilo plačilnih pravic za ID pravice ... Listine priloženega spisa dokazujejo, da je bil 29. 9. 2014, v prisotnosti tožnice, izveden kontrolni pregled na kraju samem za površine in ukrepe KOP ter v tej zvezi sestavljen zapisnik, št. 100474653/POV -KOP/1/1, iz katerega so razvidni podatki o zaraščanju posameznih delov prijavljenih GERK, ugotovitve pa so prikazane grafično in numerično. Sestavni del zapisnika je tudi navedba, da bodo ugotovitve kontrolorja upoštevane pri obravnavi zbirne vloge za leto 2014 in vseh zahtevkov, ki se nanašajo na površine in obravnavo obveznosti iz preteklih let. Ugotovitve zapisnika potrjujejo v odločbi upoštevan podatek, da je bila prijavljena površina večja od ugotovljene ter upravičene površine in da se nepravilnosti nanašajo na GERK PID 3651703, 4021107, 3651552, 4050232, 4193511 in 343209. Zapisnik je tožnica podpisala in na njegovo vsebino ni imela pripomb.

9. Sodišče v nadaljevanju ugotavlja, da vsebinske ugotovitve zapisnika, ki se nanašajo na razloge za opredelitev prijavljenih površin kot neupravičenih površin, niso sporna, sporno pa je, ali je prvostopenjski organ ob izdaji odločbe dolžan upoštevati v času kontrole ugotovljeno dejansko stanje.

10. Tožnica torej niti ob kontroli sami in tudi v tožbi ne oporeka ugotovitvam kontrolorja, da deli posameznih GERK-ov ob kontroli niso izpolnjevali pogojev, meni pa, da so bili ti pogoji izpolnjeni naknadno, kar je dokazala z obvestilom z naslovom „Dopolnitev zapisnika o kontrolnem pregledu“, ki ga je posredovala prvostopenjskemu organu 21. 12. 2014. Sodišče ta tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen. Že iz definicije ugotovljene površine, ki jo opredeljuje določba h. točke prvega odstavka Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014 namreč izhaja, da mora površina v času izvedbe kontrole izpolnjevati predpisane pogoje. Tako navedena določba kot ugotovljeno površino KZU šteje tisto površino KZU, ki je ugotovljena po izvedenih administrativnih kontrolah in kontrolah na kraju samem ter pomeni površino iz 23. točke 2. člena Uredbe 1122/2009/ES, oziroma iz točke c. drugega odstavka 6. člena Uredbe 65/2011/EU. Navedeno pomeni, da je prvostopenjski organ svojo odločbo pravilno oprl na dejanske ugotovitve razvidne iz zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem za površine in ukrepe KOP z dne 29. 9. 2014. 11. V obravnavani zadevi je torej sporna zavrnitev uveljavljanih plačilnih pravic za leto 2014. Druga alineja 2. člena Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu določa, da je plačilna pravica pravica do plačila na hektar upravičene površine, do katere je upravičeno kmetijsko gospodarstvo, vloži pa se lahko (prvi odstavek 7. člena Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu) za upravičene površine, z v tem členu določenimi vrstami rabe, kmetijska zemljišča pa morajo biti vpisana v RKG. Iz citirane določbe druge alineje 2. člena Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu torej izhaja, da je plačilna pravica pravica do plačila na hektar upravičene površine, do katere je upravičeno kmetijsko gospodarstvo, iz listin priloženega upravnega spisa pa izhaja, da je tožnica za leto 2014 prijavila kmetijske površine, za katere se je ob priliki kontrolnega pregleda ugotovilo, da niso upravičene površine za uveljavljanje plačilnih pravic v smislu 7. člena Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu.

12. Iz zbirne vloge D „Zahtevek za izplačilo plačilnih pravic z vsemi dodatki za leto 2014“, je tako razvidno, da je tožnica prijavila plačilne pravice za površine v skupni izmeri 5,83 ha. Površine v izmeri 1,01 ha predstavljajo neupravičene površine, kar v primerjavi s površino 4,82 ha, ki kot ugotovljena površina izpolnjuje predpisane pogoje, predstavlja 20,95%. Ker torej ugotovljene nepravilnosti znašajo več kot 20%, je po presoji sodišča tožena stranka v nadaljevanju pravilno uporabila določbo 58. člena Uredbe 1122/2009/ES (znižanja in izključitve pri čezmernih prijavah). Slednja določa, da če je v zvezi s skupino posevkov površina, prijavljena za namene shem pomoči na površino, večja od površine ugotovljene v skladu s členom 57, se pomoč izračuna na podlagi ugotovljene površine, znižane za dvakratno ugotovljeno razliko, če je ta razlika več kakor 3% ali dva hektarja, vendar ne več kakor 20% ugotovljene površine (prvi odstavek) in v drugem odstavku določa, če je razlika več kakor 20% ugotovljene površine, se ne dodeli nobena pomoč na površino za zadevno skupino posevkov.

13. Glede na navedeno dejansko stanje je sodišče presodilo, da je prvostopenjski organ materialno pravo uporabil pravilno, zato je po ugotovitvi, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo.