Nadaljnja obdelava osebnih podatkov iz ZK

Datum

04.09.2025

Številka

07121-1/2025/1053

Kategorije

Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Zakoniti interesi

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede nadaljnje obdelave osebnih podatkov iz javnih evidenc ter s tem povezanih prekrškovnih postopkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Osebni podatki iz javne knjige, urejene z zakonom, se lahko uporabljajo le v skladu z namenom, za katerega so bili zbrani ali se obdelujejo, če je zakoniti namen njihovega zbiranja ali obdelave določen.

Prvi odstavek 93. člena ZVOP-2 izrecno prepoveduje uporabo kontaktnih podatkov posameznikov, zbranih iz javnih virov, za izvajanje neposrednega trženja. Ta prepoved velja tako za javni kot zasebni sektor.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov ne more presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov in podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov, pač pa lahko v okviru mnenja poda zgolj splošna pojasnila, priporočila in usmeritve v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Odgovornost za zakonito in pošteno obdelavo osebnih podatkov je vedno na upravljavcu osebnih podatkov.

IP uvodoma pojasnjuje, da je nepremičninska agencija kot upravljavec ves čas odgovorna za skladnost obdelave podatkov. To mora biti sposobna tudi dokazati. Prvi odstavek 6. člena ZVOP-2 določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku 6. člena določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

Glede na navedbe v vašem zaprosilu za mnenje bi v konkretnem primeru po mnenju IP eventualno morda lahko prišla v poštev pravna podlaga zakonitih interesov v skladu s točko (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, kar pomeni, da bi morala nepremičninska agencija izkazati zakoniti interes za njegovo izvajanje, pod pogojem, da nad zakonitim interesom ne pretehtajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika (v konkretnem primeru lastnika nepremičnine). Pogoj za uporabo te pravne podlage je izvedba dokumentirane utemeljitve prevladujočega interesa (test tehtanja, v katerem upravljavci izkažejo, da njihov zakoniti interes prevlada nad upravičenim pričakovanjem zasebnosti posameznikov).

Kot je IP poudaril že v mnenju št. 07121-1/2023/1090 z dne 29. 8. 2023, samo dejstvo javne dostopnosti podatka (npr. imena in priimka lastnika nepremičnine v zemljiški knjigi) ne spremeni njegove narave osebnega podatka. To je potrdilo Ustavno sodišče RS (sicer v zvezi z zemljiškim katastrom; odločba št. U-I-I98/11-17, z dne 26. 9. 2012), kjer je v obrazložitvi odločbe pojasnilo, da so sicer javno dostopni podatki lahko uporabljeni skladno z namenom, zaradi katerega so javno dostopni, vendar pa ta namen tudi začrtuje meje dopustnosti njihove uporabe. Tudi ko gre za javno dostopne osebne podatke, je treba pri vsakokratnem načinu njihove obdelave izhajati iz namena, zaradi katerega so bili ti podatki določeni za javne; dejstvo, da je določen osebni podatek z objavo v neki evidenci že postal dostopen javnosti, ne pomeni, da je s tem izgubil naravo osebnega podatka in da je odtlej dopustna vsakršna nadaljnja obdelava takega podatka.

Nadalje ZVOP-2 v 86. členu določa, da se lahko osebni podatki iz javne knjige, urejene z zakonom, uporabljajo le v skladu z namenom, za katerega so bili zbrani ali se obdelujejo, če je zakoniti namen njihovega zbiranja ali obdelave določen. Zemljiška knjiga, ki jo omenjate v vašem zaprosilu za mnenje, je javna knjiga, ki ima zakonsko predpisan namen obdelave osebnih podatkov. Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO, 69/17, 11/18 – ZIZ-L, 16/19 – ZNP-1, 121/21; v nadaljevanju ZZK-1) namreč v 1. členu določa, da gre za javno knjigo, namenjeno vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Kot rečeno, je pri presoji zakonitosti kakršnekoli nadaljnje obdelave javno dostopnih podatkov skladno s 86. členom ZVOP-2 treba izhajati iz namena, zaradi katerega so bili ti podatki določeni kot javni.

Ob tem IP ponovno poudarja, da v okviru neobvezujočega mnenja ni pristojen presojati zakonitosti konkretne obdelave podatkov in ne more dokončno določiti, ali je obdelava osebnih podatkov s strani nepremičninskih agencij, ki jo opisujete v vašem zaprosilu za mnenje, zakonita. Bistveno je, od kod (iz katerega vira oziroma zbirke osebnih podatkov) so bili osebni podatki pridobljeni in kakšen je namen njihove javne objave. Glede na namen, opredeljen npr. v ZZK-1, pa je opisana praksa vsekakor vprašljiva. IP ob tem dodaja, da v zadnjem času ni obravnaval nobenega prekrškovnega postopka na podlagi tovrstnih kršitev glede uporabe osebnih podatkov iz zemljiške knjige.

IP opozarja tudi na 93. člen ZVOP-2, ki v prvem odstavku določa, da oseba iz javnega ali zasebnega sektorja lahko uporablja kontaktne podatke posameznikov, ki jih je zbrala iz javno dostopnih virov (npr. javne knjige) ali v okviru izvrševanja svojih javnih nalog ali so ji jih posamezniki, na katere se nanašajo, prostovoljno razkrili ali dali privolitev, za namene organiziranja uradnih srečanj, izobraževanj, usposabljanj in dogodkov, določanja sestav ali delovanje komisij, svetov, delegacij in drugih podobnih dejavnosti javnega sektorja, dajanja izjav za javnost, razen izvajanja neposrednega trženja. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od drugih zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo pri izvrševanju zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti. Omenjeni odstavek torej izrecno prepoveduje uporabo kontaktnih podatkov posameznikov, zbranih iz javnih virov, za izvajanje neposrednega trženja. Ta prepoved velja tako za javni kot zasebni sektor.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka