Jedro

Pritožbeno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme presojati (ne)pravilnosti pravnega dejstva pravnomočnosti, ki se ugotavlja s potrdilom o pravnomočnosti na sklepu o izvršbi, ki ga je izdalo sodišče v izvršilnem postopku.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep sodišča prve stopnje zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Izvršilno sodišče je 12. 9. 2005 na podlagi verodostojne listine s sklepom In 2005/00655 dovolilo izvršbo (med drugim) na nepremičninah nasprotnega udeleženca (dolžnika v izvršilnem postopku). Zemljiškoknjižno sodišče je 21. 6. 2006 na podlagi omenjenega sklepa s sklepom Dn 16476/2005 dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke v korist upnika.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo in odločilo, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se vpis (zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke) ne opravi ter hkrati dovolilo izbris vpisov in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa. Ugotovilo je, da je bil 21. 09. 2005 s sklepom St 92/2005 nad nasprotnim udeležencem začet postopek prisilne poravnave, sklep o izvršbi pa mu je bil vročen 17. 11. 2005. Od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo niti izvršbe v zavarovanje. Izvršbe, ki že tečejo, se prekinejo (36. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Ur. l. RS št. 67/93 s spremembami, v nadaljevanju ZPPSL). Prekinitev postopka ima za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja (207. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 73/2007, v nadaljevanju ZPP), torej tudi rok za ugovor zoper sklep o izvršbi. Sklep o izvršbi med prekinitvijo postopka ne more postati pravnomočen. Potrditev pravnomočnosti sklepa o izvršbi z datumom 22. 11. 2005 je zato zmotna.

3. Vrhovno državno tožilstvo je zoper pravnomočen sklep, izdan na drugi stopnji, vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju zahteva) zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče ni uporabilo določb 124. in 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS št. 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1) oziroma je nepravilno uporabilo 86. člen ZZK-1. Odločitev pritožbenega sodišča odstopa od uveljavljene sodne prakse pritožbenih sodišč. Ker so bili izpolnjeni pogoji iz 2. do 5. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1, bi moralo pritožbeno sodišče potrditi sklep, s katerim je bilo odločeno o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke. Sodišče se ne bi smelo spuščati v presojo pravilnosti sklepa o izvršbi, opremljenega s potrdilom o pravnomočnosti. Zemljiškoknjižno sodišče v morebitne nepravilnosti, do katerih bi prišlo v izvršilnem postopku, ne more posegati. Morebitno napačno potrdilo o pravnomočnosti lahko razveljavi le sodišče, ki ga je izdalo. Sklicuje se na odločbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2882/2005, I Cp 3357/2005, I Cp 3616/2005 in I Cp 6388/2005. 4. Sodišče je zahtevo vročilo nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Zahteva je utemeljena.

6. Pri odločanju o zahtevi se omeji sodišče samo na preizkus kršitev, ki jih uveljavlja državno tožilstvo v svoji zahtevi (391. člen ZPP).

7. Sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, zaradi katerega je vložena zahteva, ni, sodna praksa Višjega sodišča v Ljubljani, na katero se sklicuje zahteva, pa je drugačna od odločitve Višjega sodišča v Mariboru v konkretnem primeru. Iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 6388/2005 s 16. 3. 2006, na katerega se sklicuje zahteva, izhaja, da četudi je zemljiškoknjižno sodišče ravnalo v nasprotju s tretjim odstavkom 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ), tega v zemljiškoknjižnem postopku zaradi dovolitve zaznambe izvršbe ni mogoče odpraviti. V sklepu I Cp 3357/2005 z 31. 08. 2005 je isto sodišče presodilo, da mora zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, upoštevati le pogoje iz 2. do 5. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1. Iz obrazložitve sklepa istega sodišča I Cp 3616/2005 s 23. 11. 2005 izhaja, da je v zemljiškoknjižnem postopku zaradi načela formalnosti postopka izključeno razpravljanje o pravilnosti listine, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo. Sodba, opremljena s klavzulo pravnomočnosti, je listina, na podlagi katere lahko predlagatelj uspešno zahteva vknjižbo lastninske pravice.

8. Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje sklep o izvršbi v zemljiški knjigi. Kadar gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, mora biti sklep pravnomočen, da je lahko podlaga za vpis (glej tretji odstavek 45. člena ZIZ). Pravnomočnost odločbe ugotavlja sodišče, ki jo je izdalo, v konkretnem primeru izvršilno sodišče. V zvezi z izdanim potrdilom o pravnomočnosti stranka nima pravnega sredstva, pač pa lahko predlaga njegovo razveljavitev(1). Neutemeljeno potrdilo razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče, ki ga je izdalo.

9. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je dolžno zemljiškoknjižno sodišče glede pravnomočnosti odločb, opremljenih s klavzulo o pravnomočnosti, presojati le, ali je postala odločba (v konkretnem primeru sklep o izvršbi) pravnomočna pred dnem ali na dan, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek, ko je torej zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o izvršbi (glej 2. točko tretjega odstavka 149. člena ZZK-1). Tako ne bo smelo dovoliti vknjižbe - v konkretnem primeru hipoteke, če sklep o izvršbi ni postal pravnomočen pred dnem začetka zemljiškoknjižnega postopka. V tem primeru gre za neizpolnjevanje pogoja za dovolitev vpisa, ki je predpisan z zakonom. Zemljiškoknjižni predlog je treba zavrniti oz. ne dovoliti vpisa(2). Kako daleč gre lahko zemljiškoknjižno sodišče pri presoji pravnomočnosti odločbe, ki je opremljena s potrdilom o pravnomočnosti, bo pojasnjeno v nadaljevanju.

10. Eno izmed načel zemljiškoknjižnega postopka je načelo formalnosti postopka (124. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Ne preverja materialnopravnih pogojev za vpis, ampak samo formalne. Edina izjema, ki meji med formalnim preizkusom in materialnim pravom, je popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila (četrti odstavek 149. člena ZZK-1). Takšne izjeme ZZK-1 za potrdilo o pravnomočnosti ne predvideva.

11. Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, odloča zemljiškoknjižno sodišče samo o pogojih za dovolitev vpisa iz 2. do 5. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1 (med drugim če listina, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ZZK-1 določa za listine, ki so podlaga za vpis). Pri zaznambi mora listina dokazovati nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, in ustrezati drugim pogojem, določenim z zakonom (glej drugi odstavek 29. člena ZZK-1). 12. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sklep o izvršbi In 2005/00655 z 12. 9. 2005, opremljen s potrdilom o pravnomočnosti, dokazoval nastop pravnega dejstva - sklepa o izvršbi - in ustrezal tudi pogoju pravnomočnosti - opremljen je bil s potrdilom o pravnomočnosti, ki ni bilo razveljavljeno. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen 22. 11. 2005, torej pred dnem, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek (zemljiškoknjižno sodišče je prejelo sklep o izvršbi 7. 12. 2005). Po podatkih spisa nasprotni udeleženec ni predlagal razveljavitve potrdila o pravnomočnosti niti ga ni po uradni dolžnosti razveljavilo izvršilno sodišče. Po presoji Vrhovnega sodišča pasivnosti nasprotnega udeleženca, ki bi lahko že v ugovoru zoper sklep o izvršbi uveljavljal, da izvršbe ni mogoče dovoliti od začetka postopka prisilne poravnave (ali kasneje predlagal razveljavitev potrdila o pravnomočnosti), ne sme nadomestiti aktivnost pritožbenega sodišča, ki presega preverjanje formalnih pogojev za vpis. Pritožbeno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme presojati (ne)pravilnosti pravnega dejstva pravnomočnosti, ki se ugotavlja s potrdilom o pravnomočnosti na sklepu o izvršbi, ki ga je izdalo sodišče v izvršilnem postopku. Ta pravica je pridržana sodišču, ki je takšno potrdilo izdalo. Sodišče v izvršilnem postopku s potrdilom o pravnomočnosti ugotovi obstoj tega pogoja za dovolitev vpisa in sodišče v zemljiškoknjižnem postopku pravnomočnosti ne ugotavlja znova.

13. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, je s sklepom ugodilo zahtevi in spremenilo izpodbijani sklep (380. člen v zvezi s 391. členom ZPP) .

.Op. št. (1): Določbo tretjega odstavka 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev potrdila o izvršljivosti, je treba smiselno razlagati tako, da se lahko uporabi tudi glede potrdila o pravnomočnosti (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 101/2006 z 28. 8. 2007). Op. št. (2): Glej Vrenčur R., Tratnik M., Zemljiškoknjižno pravo v teoriji in praksi, 2008, s. 105.