Jedro

Zastopanje v enostavnejših zadevah ne zahteva dolgotrajnih priprav in substitut lahko dobi potrebne informacije že v kratkem dopisu. Korist od takega nadomeščanja imajo tudi stranke, ker so stroški manjši (za potne stroške, dnevnice ...).

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne, izpodbijana odločitev o stroških se potrdi .

Tožeča stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Okrožno sodišče je s sodbo ohranilo v veljavi svoj plačilni nalog pod opr.štev. Plg 51/96 z dne 12.06.1996 in toženi stranki še naložilo plačilo tožničinih pravdnih stroškov 56.655,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.02.1998 dalje, vse pa v 8 dneh pod izvršbo.

Odločitev o pravdnih stroških v citirani sodbi tožeča stranka izpodbija s pritožbo in predlaga njeno spremembo tako, da se naj toženo stranko obveže s plačilom vseh priglašenih pravdnih in pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Pri odmeri pravdnih stroškov tožniku materialno pravo - določbe odvetniške tarife niso bile uporabljene v njegovo škodo, prej nasprotno. K njegovim pritožbenim trditvam, ki hočejo to materialno presojo prikazati kot nedopustno, diskriminatorno, nepopolno ..., pa pritožbeno sodišče ugotavlja: Četudi bi v razlogih sklepa o stroških prvostopno sodišče res zapisalo, da je na njegovem območju dovolj odvetnikov, primernih za zastopanje v obravnavani zadevi, bi ne napisalo prav nič nedopustnega in diskriminatornega, ker so odvetniki na tem območju sposobni zastopati stranke v tako enostavnih zadevah, začetih na podlagi faktur z mandatno tožbo. Vendar tega ni zapisalo. Tudi nobenega favoriziranja domačih odvetnikov ni zaslediti, ali skrbi za njihove posle, vse to pritožba povzema po neznanih virih. Pri tem pa povsem prezre določbo prvega odstavka 155.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki sodišču pri odmeri pravdnih stroškov nalaga priznanje samo potrebnih stroškov. V praksi se je že uveljavilo zastopanje po odvetniku substitutu, ko na obravnavo pristopi drugi odvetnik, namesto tistega, ki ga je izbrala njegova stranka. Največkrat zaradi zadržanosti, neredko pa zaradi nepotrebne izgube časa s potovanji iz enega kraja v drugega. Zastopanje v enostavnejših zadevah namreč ne zahteva dolgotrajnih priprav in substitut lahko dobi potrebne informacije že v kratkem dopisu. Korist od takega nadomeščanja imajo tudi stranke, ker so stroški manjši (za potne stroške, dnevnice ...).

Samo na ta dejstva je opozorilo prvostopno sodišče, ni pa delalo reklame za domače odvetnike, ko vseh nepotrebnih stroškov ni priznalo (pač pa le nekatere).

Pravno nezahtevna zadeva torej ni narekovala osebnega pristopa izbranega pooblaščenca, ki ga je tako nadomeščal odvetniški pripravnik iz njegove pisarne, isti učinek pa bilo mogoče doseči s substitutom iz mariborskega območja, zlasti ob popolni pasivnosti nasprotne stranke, ki ni prišla na nobeno glavno obravnavo, pa tudi sicer ni načela prav nobenih dejanskih ali pravnih problemov. S pristopom substituta na obravnavo bi odpadli prav vsi stroški, povezani s potovanjem pooblaščenca, ki jih ob takem razumevanju potrebnosti stroškov ni mogoče priznati.

Napadena odločitev končno ni obremenjena tudi z nobeno absolutno procesno kršitvijo, zato je potrjena po tč.2 člena 380 ZPP, stroškov neuspele pritožbe pa tudi ni bilo mogoče naprtiti nasprotni stranki.

Določbe starega Zakona o pravdnem postopku so bile v tej odločbi uporabljene po prehodni določbi iz člena 498 veljavnega Zakona o pravdnem postopku.