Jedro

Zakonitost izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo drugostopenjske dokončne odločbe tožene stranke ter na priznanje višjega varstvenega dodatka, bi bilo mogoče preizkusiti le, če bi bila nedvoumno in prepričljivo ugotovljena višina tožničinega lastnega dohodka v pravno relevantnem obdobju, na podlagi katerega ji je tožena stranka odmerila varstveni dodatek. Ker prvostopenjsko sodišče razen vpogleda v priloge ter listine upravnega spisa drugih dokazov ni izvedlo, je v tem delu dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je stroškovno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo drugostopenjske dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 21. 1. 2013 ter priznanje varstvenega dodatka v višini 97,81 EUR mesečno, za čas od 13. 8. 2012 dalje.

Zoper navedeno sodbo je tožnica pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku. Meni, da ji je bilo na glavni obravnavi onemogočeno predlaganje dokazov, in sicer prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo izpiska Delavske hranilnice, iz katerega je razvidno, da odločba tožene stranke z dne 21. 1. 2013 (za obdobje 1. 12. 2012 do 31. 6. 2013) ni realizirana, saj ni prišlo do izplačila varstvenega dodatka v višini 65,14 EUR. Glavna obravnava dne 11. 4. 2014 ni bila vodena skladno z 285. členom ZPP, saj je prišlo do zlorabe procesnih pravic. Pojasnjuje, da je preklicala pooblastilo odvetnici A.A., zaradi česar bi moralo sodišče upoštevati, da je prava neuka stranka. Poudarja, da je s tožbo uveljavljala premalo izplačan dodeljen varstveni dodatek v znesku 390,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 1. 2013 dalje do plačila in ne 440,00 EUR kot napačno navaja izpodbijana sodba. Navaja, da ni bil sporen samo dodatek k tuji pokojnini, temveč tudi višina same pokojnine iz tujine. Iz podatkov v spisu je namreč jasno razvidno, da je septembra, oktobra in novembra 2012 od tujega nosilca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja prejemala pokojnino v višini 315,43 EUR in od slovenskega nosilca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja 32,67 EUR. V skupnem znesku torej znaša prejeta pokojnina 351,99 EUR mesečno in ne 384,66 EUR, kar pomeni, da je posledično napačno odmerjen varstveni dodatek, in sicer namesto 65,14 EUR bi moral znašati 97,81 EUR (449,80 EUR - 351,99 EUR). Nadalje se sklicuje na prepoved retroaktivnosti in poudarja, da ima lahko novi zakon (Zakon o socialno varstvenih prejemkih) učinek kvečjemu od januarja 2012, ne more pa imeti učinka za tožnico, ki ima pravico do varstvenega dodatka od leta 2008 dalje po pravnomočni odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS z dne 25. 4. 2008. Z navedeno odločbo ji je bil varstveni dodatek zagotovljen za nedoločen čas, kar pomeni, da je prekinitev tega z novo odločbo Centra za socialno delo B. protiustavna. Sklicuje se na 155. člen URS, ki določa prepoved povratne veljave pravnih aktov. Meni, da je stališče prvostopenjskega sodišča, da po Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih možnosti pridobitve pravice do trajnega varstvenega dodatka ni, protiustavno, saj je Ustavno sodišče RS Zakon o dodatnih interventnih ukrepih iz leta 2012 razveljavilo. Prav tako meni, da je določba 53. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih protiustavna, saj posega v zagotovljeno pravico do lastnine po 33. členu URS. Poleg tega pa poudarja, da zaznambe ni dovolila. Izpodbijana odločba ne predstavlja izvršilnega naslova, ki bi dovoljeval zaznambe v zemljiško knjigo. Pritožuje se tudi zoper odločitev o stroških.

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi ostalo dejansko stanje povsem nerazčiščeno, zaradi česar ni mogoč preizkus pravilne uporabe materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe št. ... z dne 21. 1. 2013, s katero je tožena stranka pritožbi zoper odločbo Centra za socialno delo B. ugodila ter prvostopenjski posamični upravni akt, s katerim je bilo odločeno, da tožnica ni upravičena do varstvenega dodatka odpravila ter odločila, da je tožnica upravičena do varstvenega dodatka v višini 65,14 EUR mesečno od 1. 12. 2012 do 31. 10. 2013. V obravnavani zadevi gre za spor zaradi višine odmerjenega varstvenega dodatka. Sporno je vprašanje ali je tožena stranka z drugostopenjskim posamičnim upravnim aktom št. ... z dne 21. 1. 2013 pravilno ugotovila višino tožničinega lastnega dohodka, na podlagi katerega ji je nato odmerila varstveni dodatek.

Z izpodbijano zavrnilno sodbo je tožbeni zahtevek na odpravo navedene odločbe in priznanje višjega varstvenega dodatka preuranjeno zavrnjen z utemeljitvijo, da je bila v predsodnem postopku ta denarna dajatev odmerjena v zakoniti višini. Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je bilo v predsodnem postopku skladno z 12. in 20. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami; v nadaljevanju ZSVarPre) v dohodke tožnice pravilno vštet povprečni mesečni znesek dodatka k tuji pokojnini, prejetega v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve vloge v višini 351,99 EUR in povprečni znesek pokojnine v višini 32,67 EUR ter tako pravilno ugotovljeno, da lastni dohodek tožnice znaša 384,66 EUR.

Teh ugotovitev prvostopenjskega sodišča pa ni mogoče preizkusiti, saj v upravnem spisu ni nobene listinske dokumentacije o tožničinih prejemkih v pravno relevantnem obdobju, tj. v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve vloge v skladu z 20. členom ZSVarPre. Ni jasno na podlagi česa je ugotovljeno, da je tožnica prejemala 351,99 EUR dodatka k tuji pokojnini, poleg tega pa še povprečni znesek pokojnine v višini 32,67 EUR. Iz bančnih izpiskov (ki se sicer ne nanašajo na relevantne tri mesece pred mesecem vložitve vloge), ki jih je tožnica priložila sicer šele v vlogi po končani glavni obravnavi dne 17. 4. 2014, izhaja, da ji je tuji nosilec zavarovanja mesečno nakazoval od 314,33 EUR (marec 2013) do 325,91 EUR (september 2013), slovenski nosilec zavarovanja pa mesečno od 29,61 EUR (september 2013) do 38,45 EUR (februar 2013) (priloge A7 - A12). Poleg tega je potrebno upoštevati tudi Zakon o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (Ur. l. RS, št. 45/1992 s spremembami; v nadaljevanju ZZSV), v skladu s katerim slovenski nosilec zavarovanja zagotavlja izplačilo dodatka le za razliko med dajatvijo, odmerjeno v višini, ki po ZZSV še zagotavlja socialno varnost (usklajen znesek osnove) in zneskom pokojninske dajatve, ki ga vsakomesečno izplačuje tuji nosilec zavarovanja.

Višina varstvenega dodatka za samsko osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 49. člena ZSVarPre in ima lastni dohodek, se na podlagi 2. odstavka 51. člena ZSVarPre določi v višini razlike med minimalnim dohodkom za varstveni dodatek, ki pripada tej osebi, in njenim lastnim dohodkom. V skladu z 12. členom ZSVarPre se v lastni dohodek med drugim štejejo tudi obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine ter dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ. Na podlagi 20. člena ZSVarPre pa se kot lastni dohodek upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

Navedeno pomeni, da bi bilo zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe mogoče preizkusiti le, če bi bila nedvoumno in prepričljivo ugotovljena višina tožničinega lastnega dohodka v pravno relevantnem obdobju. Ker prvostopenjsko sodišče razen vpogleda v priloge A2 - A6 ter listine upravnega spisa drugih dokazov ni izvedlo, je o navedeni okoliščini ostalo dejansko stanje popolnoma nerazčiščeno.

Da bo mogoče ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti in ob popolno ter pravilno ugotovljenem dejanskem stanju v zadevi zakonito razsoditi, je bilo potrebno pritožbi tožnice v skladu s 355. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP) ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje.

V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče že zaradi načela materialne resnice (61. člen ZDSS-1) in preiskovalnega načela (62. člen ZDSS-1) po uradni dolžnosti od slovenskega nosilca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pridobiti podatke o višini izplačanega dodatka k pokojnini za pravno relevantno obdobje, tj. avgust, september in oktober 2012. Šele po pridobitvi tega podatka in bančnih izpiskov o prejetem znesku pokojnine, ki ga je za isto obdobje nakazal tuji nosilec zavarovanja, ki jih bo zahtevalo od tožnice, bo lahko presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanega dokončnega upravnega akta in odločilo o utemeljenosti ali neutemeljenosti tožbenega zahtevka za priznanje pravice do višjega zneska varstvenega dodatka.