Jedro

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik v času njene izdaje že prestal 97,6% kazni in da jo v celoti prestane dne 13. 5. 2015. Glede na to, da je tožnikova zaporna kazen že potekla oziroma jo je že prestal, tožnik v tožbi, ki jo je vložil 11. 5. 2015, več ne izkazuje pravnega interesa (pravne koristi) za rešitev tega spora.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se zavrne prošnja obsojenca A.A. (tožnika v tem sporu) za predčasni odpust prestajanja kazni. V obrazložitvi navaja, da je bil obsojen s sodbo Okrožnega sodišča v Celju opr. št. IK … z dne 31. 1. 2012, na kazen 4 leta in 6 mesecev zapora, zaradi več kaznivih dejanj. Po podatkih Okrajnega sodišča v Trebnjem z dne 4. 2. 2015, nima drugih odprtih kazenskih postopkov. Kazen v celoti prestane 13. 5. 2015. Dne 1. 4. 2015 je prestal 97,6% kazni. Dne 23. 3. 2015 je podal vlogo za predčasni odpust po 108. členu ZIKS-1. V nadaljevanju navaja razloge, zaradi katerih ne izpolnjuje kriterijev za predčasni odpust, zato prošnji tožena stranka ni ugodila.

2. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka ter nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da gre za utemeljitev odločbe, iz katere ni mogoče zaključiti, zakaj ne izpolnjuje kriterijev za predčasni odpust v smislu korekcijskih ukrepov, ki naj jih kot obsojenec še povzame. Gre za okarakteriziranje obsojenčeve osebnosti, ker je bila napadena z ustavo zagotovljena integriteta in sicer po 12. členu Splošne deklaracije ČP. Ta določa, da se nikogar ne sme nadlegovati s samovoljnimi vmešavanjem v njegovo zasebno življenje, njegov družino, njegovo stanovanje ali dopisovanje in tudi ne z napadi na njegovo čast in ogled. Določa kdo ima pravico do zakonskega varstva pred takšnim vmešavanjem ali takšnimi napadi. 13. člen določa, da ima vsakdo pravico do svobodnega gibanja in izbire prebivališča znotraj meje določene države. 21. člen pravi, da je zagotovljeno spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in vseh drugih pravnih postopkih in prav tako med odvzemom prostosti in izvrševanjem kazni. Navaja, da mora za odločbo o predčasnem odpustu s prestajanja kazni veljati enak standard obrazložitve kot za pogojni odpust po 105. členu ZIKS-1. 3. Sodišče je odločilo po sodniku posamezniku v skladu z določbo tretjega odstavka 36. člena ZUS-1. 4. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

5. Sodišče je ob presoji obravnavane zadeve ugotovilo, da tožnik nima več pravnega interesa za izpodbijanje predmetne odločbe. Iz odločbe, ki se izpodbija v tem postopku, izhaja (tega dejstva tožnik ne prereka), da je tožnik v času izdaje odločbe z dne 16. 4. 2015 prestal že 97,6% kazni in jo v celoti prestane dne 13. 5. 2015. Po podatkih Okrajnega sodišča v Trebnjem z dne 4. 2. 2015, tožnik nima drugih odprtih kazenskih postopkov. Glede na to, da je tožnikova zaporna kazen že potekla oziroma jo je že prestal, tožnik v tožbi, ki jo je vložil 11. 5. 2015 več ne izkazuje pravnega interesa (pravne koristi) za rešitev tega spora. Sodišče še pojasnjuje, da mora biti ta procesna predpostavka izpolnjena kot pogoj za dopustnost tožbe in izkazana tudi ves čas postopka, za kar pa ne gre v tem primeru.

6. Glede na navedeno je sodišče tožbo v skladu s 3. točko prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot nedovoljeno zavrglo.