Jedro

Zaradi vložene tožbe zaradi ugotovitve ničnosti služnostne pogodbe upravni organ po ZUP ni dolžan prekiniti postopka izdaje gradbenega dovoljenja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Ministrstvo za okolje in prostor je investitorju A. d.o.o. izdalo v tem upravnem sporu izpodbijano gradbeno dovoljenje za postavitev bazne postaje mobilne telefonije Sodišinci (NE1585A). Gre za objekt prenosnega komunikacijskega omrežja na zemljišču s parc. št. 204/2 k.o. ... Iz obrazložitve izhaja, da je investitor vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja priložil zahtevano projektno dokumentacijo in dokazilo o pravici graditi na predmetnem zemljišču. Upravni organ je ugotovil, da je zahtevek investitorja skladen z določili 26. in 27. člena Občinskega prostorskega načrta Občine Tišina (v nadaljevanju OPN). 26. člen tega Odloka dovoljuje na predmetnem območju posege tudi za gradbeno inženirske objekte, zahtevek pa je tudi v skladu s 27. členom OPN glede velikosti in oblike bazne postaje. Ugotovljeni so tudi sanitarni in požarni odmiki med objekti in dostop z javne poti preko obstoječega priključka in parkirišča. Do bazne postaje se bo izvedel podzemni kabelski priključek iz obstoječe omarice na gasilskem domu, to pa je v skladu z določili 46. člena OPN. Zahtevek investitorja pa je tudi v skladu s 50. členom OPN, saj je sestavni del predložene dokumentacije tudi strokovna ocena sevanja z dne 25. 2. 2011, ki jo je izdelal Inštitut za neionizirana sevanja iz Ljubljane, iz katerega izhaja, da so sevalne obremenitve na celotnem vplivnem območju anten bazne postaje v sistemu GSM operaterja A. d.o.o. nižje od mejnih vrednosti, ki jih določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Glede na to upravni organ ugotavlja, da je zahtevek investitorja v skladu z veljavnim prostorskim izvedenim aktom in iz urbanističnih razlogov ni ovir za izdajo tega dovoljenja. Zahtevek pa izpolnjuje tudi pogoje iz 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

Upravni organ je v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v postopek pritegnil tudi stranske udeležence. V postopek sta bila tako pritegnjena tudi tožnika, ki sta izjavila, da nasprotujeta nameravani gradnji, ker bi to pomenilo razvrednotenje njunih zemljišč, ki se neposredno dotikajo zemljišča, kjer je predvidena gradnja bazne postaje. Razen tega se tudi ne strinjata z mnenji in ocenami, ki so sestavni del projektne dokumentacije, ker jih je financiral investitor. Glede njunih ugovorov je upravni organ ugotovil, da razvrednotenje zemljišča ni razlog za zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja. Morebitno premoženjsko škodo lahko tožnika uveljavljata v posebnem postopku. Ministrstvo tudi pojasnjuje, da ima izdelovalec strokovne ocene sevanja javno pooblastilo ministrstva, zato upravni organ ne dvomi v njegove ugotovitve.

Upravni organ je še ugotovil, da je pet članov PGD B. sporočilo, da so vložili tožbo zaradi ničnosti pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti za izgradnjo radijske bazne postaje mobilnega in javnega radijskega omrežja, ki jo je investitor sklenil s PGD B. V zvezi s tem upravni organ ugotavlja, da je investitor kot dokazilo o pravici graditi priložil overjeno pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti za izgradnjo radijske baze mobilnega javnega radijskega omrežja, ki jo je sklenil s PGD B. Z vpogledom v uradno evidenco zemljiške knjige na dan 19. 10. 2011 je upravni organ ugotovil, da ima investitor na zemljišču s parc. št. 204/2 k.o. ... vknjiženo stvarno služnost graditve, postavitve, obratovanja in vzdrževanja radijske bazne postaje. Glede na gornje ugotovitve je ministrstvo izdalo izpodbijano gradbeno dovoljenje.

Tožeča stranka v vloženi tožbi navaja, da bi moral upravni organ, potem ko je bil obveščen o vloženi tožbi na ničnost pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti za izgradnjo radijske bazne postaje mobilnega javnega omrežja, prekiniti postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Mnenje tožeče stranke namreč je, da vložena tožba pomeni dvom o odločilnem dejstvu, na osnovi katerega je izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje, namreč o tem ali ima investitor izkazano pravico graditi. Tožeča stranka zatrjuje, da je ta pogodba v nasprotju s predpisi, saj je podpisnik pogodbe na strani PGD B. le to podpisal v nasprotju s statutom tega društva. Če bodo tožniki dokazali, da je predmetna pogodba nična, bo posledično nična tudi služnostna pravica, kar pomeni, da bo moral investitor zgrajen objekt odstraniti, to pa je povezano z nastankom velike materialne škode. Ker ministrstvo postopka ni prekinilo, je s tem storilo bistveno kršitev določb ZUP in posledično tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano gradbeno dovoljenje odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega upravnega spora.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Odgovor na tožbo je vložila tudi Gospodarska družba A. d.o.o., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka s smislu 3. alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V odgovoru na tožbo navaja, da določila ZUP ministrstvu v predmetni zadevi niso nalagala, da prekine postopek. Postopek se v skladu s prvim odstavkom 153. člena ZUP prekine iz razlogov, ki so tam navedeni, inštitut obvezne prekinitve postopka pa ureja 148. člen ZUP, po katerem mora organ vedno prekiniti postopek, če se predhodno vprašanje nanaša na obstoj kaznivega dejanja, zakonske zveze, ugotovitve očetovstva ali če tako določa drug zakon. V konkretnem primeru ni bilo razlogov za prekinitev postopka. Razen tega pa prizadeta stranka še navaja, da je bila tožba, na katero se sklicuje tožeča stranka in o kateri odloča Okrajno sodišče v Murski Soboti pod opr. št. P 689/2011, že pravnomočno zavržena, saj tožniki za takšno tožbo niso imeli pravnega interesa. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožeča stranka je vložila pripravljalno vlogo v predmetni zadevi še dne 22. 8. 2012 in v njej navaja, da se 107 vaščanov vasi Sodišinci ne strinja z lokacijo predmetne bazne postaje, soseda C.C. in D.D. pa za gradnjo tudi nista dala soglasja.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: V predmetni zadevi je tožeča stranka vložila tožbo s trditvijo, da bi moral upravni organ, ki je izdal izpodbijano gradbeno dovoljenje, prekiniti postopek izdaje tega dovoljenja potem, ko je bil obveščen o tem, da je bila vložena tožba na ničnost pogodbe o ustanovitvi služnosti, s katero je investitor izkazoval pravico graditi. Postopek se prekine s sklepom, če so podane okoliščine iz 153. člena ZUP. To je, če stranka umre, če stranka izgubi poslovno sposobnost, če zakoniti zastopnik stranke umre ali izgubi poslovno sposobnost, če so za stranko nastopile pravne posledice uvedbe stečajnega postopka ali če organ sklene, da ne bo sam reševal predhodnega vprašanja oziroma ga po zakonu ne more reševati. Razen tega, kot navaja prizadeta stranka v odgovoru na tožbo, pa mora organ postopek prekiniti, če so podane okoliščine iz 148. člena ZUP, to je, če se predhodno vprašanje nanaša na obstoj kaznivega dejanja, na obstoj zakonske zveze ali na ugotovitev očetovstva ali če zakon tako določa. Tudi po presoji sodišča v predmetni zadevi ni bilo razlogov za prekinitev postopka. Upravni organ je na podlagi izvedenega ugotovitvenega postopka ugotovil, da so podani pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jih določa 66. člen ZGO-1. Upravni organ je tako ugotovil, da je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom, da je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki je izpolnjevala z zakonom predpisane pogoje, da so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja, da ima projekt predpisane sestavine, da so dajatve in prispevki plačani, da iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta in da ima investitor pravico graditi. Slednjo je investitor izkazal s predloženo pogodbo o ustanovitvi služnosti, ki jo je sklenil z lastnikom predmetnega zemljišča. Ta služnost je bila tudi vpisna v zemljiško knjigo. Glede na to tudi po presoji sodišča ni bilo nobenih ovir za izdajo predmetnega gradbenega dovoljenja. Okoliščina, da je bila vložena tožba na ničnost služnostne pogodbe, upravnemu organu glede na zgoraj citirana zakonska določila ni nalagala prekinitve postopka.

Tožeča stranka je tožbo v predmetni zadevi vložila dne 21. 11. 2011, v pripravljalni vlogi vloženi dne 23. 8. 2012, torej devet mesecev po vložitvi tožbe pa tožeča stranka navaja še nove tožbene ugovore in sicer, da se s predmetno gradnjo ne strinja 107 vaščanov vasi Sodišinci ter da mejna soseda C.C. in D.D. nista podala soglasja za postavitev bazne postaje. Tožeča stranka ne v upravnem postopku ne v tožbi ugovorov, ki jih je postavila v pripravljalni vlogi vloženi dne 22. 8. 2012, ni uveljavljala. V upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta. Tožeča stranka je navedene razloge prvič navaja šele v vlogi z dne 22. 8. 2012, zato sodišče glede njih ugotavlja, da so ta dejstva in priloženi dokazi nedopustna tožbena novota. Zgolj v pojasnilo pa sodišče še dodaja, da lahko stranke v upravnem sporu varujejo le svoje pravice in pravne koristi ne pa pravic in pravnih koristi drugih oseb, ki tožbe niso vložile.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.