Jedro

ker je sodišče vabilo na narok za glavno obravnavo le stranko osebno, ne pa tudi pooblaščenca, se šteje, da stranki zaradi takšnega nezakonitega postopanja sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem

Izrek

Pritožbi se u g o d i , sodba sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvo sodišče vzdržalo v veljavi 1. točko izreka izvršilnega sklepa Okrajnega sodišča v Celju z dne 17. 10. 1995, opr. št. II I 1156/95, po katerem mora tožena stranka plačati tožeči stranki 8.300,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznih zneskov. Prvo sodišče je toženi stranki še naložilo povrnitev tožeči stranki nastale pravdne stroške v višini 29.352,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 9. 1970 dalje do plačila.

Zoper takšno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka.

Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev z vrnitvijo v ponovno sojenje oziroma spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka.

Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov. Absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka pritožba vidi v tem, da prvo sodišče ni vročalo sodnih pisanj pooblaščencu tožene stranke. Izrek sodbe se ne da preizkusiti, saj sodišče ni obrazložilo, zakaj zamudne obresti od stroškov tečejo od 18. 9. 1970 dalje. Nadalje sta v obrazložitvi citirana člena 180 in 227 Zakona o obligacijskih razmerjih, ki nista v nobeni zvezi s to pravno zadevo. Relativno bistveno kršitev pa predstavlja neuporaba 82. in 83. člena Zakona o pravdnem postopku, saj je toženka nesposobna samostojno opravljati pravdna dejanja. Nerazjasnjeno je ostalo tudi dejansko stanje, saj je toženka naročilnico podpisala iz točno določenega nagiba, da bo celotno plačilo namenjeno rakavim bolnikom. Zato ni razčiščeno, če gre za prevaro ali za nesporazum.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pravdni zastopnik je, kdor v imenu ene izmed strank opravlja procesna dejanja namesto nje (1. odstavek 89. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Zastopnik tožene stranke je sodišču in nasprotni stranki dne 18. 1. 1996 naznanil, da je na podlagi tej vlogi priloženega pooblastila upravičen zastopati toženko. Od tega trenutka naprej so nastopili učinki darovanja zastopnika v osebi zastopanca. Da pa lahko zastopnik učinkovito zastopa pravdno stranko, mora biti o dejanjih sodišča tudi obveščen. Določba 1. odstavka 138. člena ZPP določa, da se, razen če ni določeno drugače, sodna pisanja vročajo pooblaščencu, v kolikor ga stranka ima. 3. odstavek 293. člena ZPP pa določa, da predsednik senata na narok za glavno obravnavo povabi stranke. Sodišče je na narok za glavno obravnavo dne 18. 9. 1997 vabilo le toženo stranko osebno, pooblaščenca pa ne. Ker vročitev kot taka ni samostojno procesno dejanje, ampak je njena pogojna sestavina za postopek nekega drugega dejanja, tako opravljeno vabljenje ni bilo pravilno. Pritožnik zato upravičeno trdi, da je bilo zaradi opustitve vročitve kršeno temeljno načelo obojestranskega zaslišanja, saj je prvo sodišče kljub nepravilnemu vabljenju opravilo glavno obravnavo in zato toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

Takšno nezakonito postopanje predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki II. odstavka 354. člena ZPP. Pritožbi je bilo zato potrebno ugoditi, izpodbijano sodbo v celoti razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno sojenje (1. odstavek 369. člena ZPP).

Nadaljnje presojanje utemeljenosti pritožbenih razlogov glede na razveljavitev zadeve zaradi zgoraj opisane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka sicer ni relevantno, pa vendar je odločilno za ponovno sojenje, da bo prvo sodišče odpravilo kršitve.

Utemeljen je namreč tudi pritožbeni očitek, da sodbenega izreka ni mogoče preizkusiti v delu, ki se nanaša na trenutek zapadlosti pravdnih stroškov, ker sodba nima niti razlogov o vzroku poteka zamudnih obresti. Nadalje bi moralo prvo sodišče posebej odločiti o izvršilnih stroških (3. točka sklepa o izvršbi) in nadaljnjih pravdnih stroških.

V ponovnem sojenju bo moralo prvo sodišče odpraviti opisano postopkovno kršitev s pravilnim vročanjem sodnih pisanj. V razlogih svoje odločitve pa bo moralo tudi pazljiveje citirati številke materialnih določb, na katero opira svojo odločitev.

O stroških, ki so toženi stranki nastali z vložitvijo tega pravnega sredstva, bo odločeno s končno odločbo (3. odstavek 166. člena ZPP).