Jedro

Terjatev, ki jo ima tožeča stranka zoper dolžnika, je (zgolj) predhodno vprašanje v razmerju do zahtevka tožeče stranke v tem postopku, ki je zahtevek na izpodbijanje učinkov darilne pogodbe med zakoncema. Za izdajo začasne odredbe je moral upnik oziroma tožeča stranka za verjetno izkazati, da so podane predpostavke za ta zahtevek, ki jih skupaj določata prvi odstavek 255. člena in prvi odstavek 256. člena OZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo toženkin ugovor zoper sklep o začasni odredbi (I. točka izreka). Odločitev o stroških zavarovanja z začasno odredbo je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se toženka po pooblaščenki pravočasno pritožuje, in sicer izrecno iz razloga bistvene kršitve določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi poudarja, da ni izkazan objektivni pogoj za izdajo začasne odredbe, saj ni izpolnjen pogoj iz 255. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), t. j. pogoj za izpodbijanje pravnega posla. Slednje določilo tudi ne izhaja iz verjetnosti terjatve, temveč je pogoj za izpodbijanega dolžnikovega pravnega posla, katerega predmet je premoženje, obstoj zapadle terjatve. Te pa tožeča stranka ne zatrjuje in dokazuje, niti tega ni obrazložilo sodišče prve stopnje. Ob tem še izpostavlja, da gre za razmerje med tožečo stranko in A. A., zato med toženko in tožečo stranko tudi iz tega razloga ne more biti izkazana verjetnost terjatve. Nadalje navaja, da je sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo le, zakaj šteje, da je podan obstoj nevarnosti po 1. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ. Pri tem je obrazložilo, da je toženka aktivno sodelovala pri odtujitvi premoženja, čemur pritožbeno nasprotuje, saj pravni posel, ki je bil sklenjen, ne more predstavljati subjektivnega, niti objektivnega razloga za izdajo začasne odredbe. Ob tem razloguje, da je razlog iz drugega odstavka 272. člena ZIZ tako subjektivne kot objektivne narave in da bi moralo sodišče prve stopnje navesti konkretna ravnanja ali opustitve toženke, ki jih je opravila zaradi ogrozitve izpolnitve obveznosti. Takšnih zaključkov pa izpodbijani sklep po njenem mnenju nima, saj tega tudi ne predstavljajo zatrjevane okoliščine o finančni šibkosti toženke. Predlaga spremembo izpodbijanje odločitve v zanjo pozitivno odločitev in priglaša pritožbene stroške.

3. Na pritožbo je pravočasno odgovorila tožeča stranka po pooblaščencu. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi z 239. členom ZIZ in 15. členom ZIZ.

6. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je glede nejasno podane pritožbene navedbe, le-te povzelo smiselno. Popolnoma nejasnih pritožbenih navedb iz katerih niti ni razvidno kaj pritožba sploh izpodbija, sodišče druge stopnje ne povzema in nanje ne odgovarja, saj jih iz tega razloga ne šteje za odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi z 239. členom ZIZ in 15. členom ZIZ).

7. Kot izhaja iz 1. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, tožeča stranka v predmetnem pravdnem postopku izpodbija darilno pogodbo med zakoncema, ki jo je sklenila toženka kot obdarjenka z možem kot darovalcem. Slednji je toženki podaril ½ nepremičnine, pravni posel pa je bil sklenjen v škodo tožeče stranke, saj toženkin mož kot dolžnik tožeče stranke zaradi tega posla nima dovolj sredstev za izpolnitev njene terjatve v znesku 546.547,52 EUR in 4.082,12 EUR. V zavarovanje svoje terjatve je tožeča stranka predlagala začasno odredbo, s katero se toženki prepoveduje odtujiti in obremeniti sporni delež na nepremičnini z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje je njenemu predlogu ugodilo.

8. Toženki je pojasniti, da je terjatev, ki jo ima tožeča stranka zoper njenega moža,1 (zgolj) predhodno vprašanje v razmerju do zahtevka tožeče stranke v tem postopku, ki je zahtevek na izpodbijanje učinkov darilne pogodbe med zakoncema.2 Za izdajo začasne odredbe je moral upnik oziroma tožeča stranka za verjetno izkazati, da so podane predpostavke za ta zahtevek, ki jih skupaj določata prvi odstavek 255. člena in prvi odstavek 256. člena OZ, kot je sicer v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje. Slednje je s sklicevanjem na 8. točko obrazložitve sklepa o izdani začasni odredbi z dne 4. 7. 2023 pravilno in zadostno pojasnilo, zakaj šteje terjatev tožeče stranke do toženke za verjetno izkazano. Pri tem je pojasnilo tudi zapadlost terjatve tožeče stranke do dolžnika A. A. oziroma njenega moža. Iz citirane točke obrazložitve tako izhaja, da je sodišče prve stopnje razlogovalo: (-) da iz pravnomočne obtožnice Kt 486/2021/II z dne 28. 6. 2021 izhaja, da je A. A. v obdobju od 30. 11. 2010 do 3. 1. 2012 tožeči stranki povzročil škodo; (-) da je ta terjatev zapadla, saj gre za odškodninsko terjatev, ki zapade v plačilo v trenutku nastanka škode; (-) da dolžnik zaradi odsvojitve sebi lastnega deleža nima dovolj sredstev za poplačilo terjatve tožeče stranke, kar je pojasnjeno tudi v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa; (-) da je tožba tožeče stranke pravočasna, saj je bila izpodbijana pogodba sklenjena 26. 2. 2021; pri čemer se je nadalje glede izpolnjenosti pogoja po prvem odstavku 256. člena OZ oprlo na domnevi iz drugega in tretjega odstavka istega določila. Toženka s pritožbenimi navedbami – da tožeča stranka zapadle terjatve ne zatrjuje oziroma dokazuje in da slednjega ni obrazložilo sodišče prve stopnje ter nadalje s pavšalnim zatrjevanjem, da pogoji za izpodbijanje pravnega posla niso izpolnjeni – pravilnosti izpodbijanega sklepa ne more uspešno izpodbiti. Glede na podane ugovorne trditve je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno zaključilo, da je terjatev tožeče stranke v tem postopku za verjetno izkazana oziroma da tega toženka ni uspela izpodbiti.

9. Sodišče druge stopnje je že v sklepu z dne I Cp 215/2023 z dne 22. 6. 2023 pojasnilo, da mora upnik skladno s 1. alinejo drugega odstavka 272. člena ZIZ izkazati zgolj objektivno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Ni potrebno dokazovati, da nevarnost za uspešnost bodoče izvršbe povzroča toženka s svojim ravnanjem, saj nevarnost utemeljuje zgolj že resna bojazen, da se bo sedanje stanje spremenilo. In da tudi potrebno, da bi se sprememba sedanjega stanja že začela, temveč mora groziti nevarnost v prihodnosti. Sledeč takšnemu pojasnilu, pa je sodišče prve stopnje tako v izdanem sklepu o začasni odredbi kot sedaj v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da objektivna nevarnost za uveljavitev terjatve (s stopnjo verjetnosti) izhaja iz toženkinega že izvedenega aktivnega sodelovanja pri odsvojitvi premoženja dolžnika oziroma njenega moža.3 Po pojasnjenem so neutemeljene pritožbene navedbe, da nevarnost po prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ predstavlja (tudi) subjektivno nevarnost in da bi moralo sodišče prve stopnje navesti konkretna ravnanja ali opustitve toženke, ki jih je opravila zaradi ogrozitve izpolnitve obveznosti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da verjetnega obstoja objektivne nevarnosti dolžnica s svojim ugovorom ni uspela izpodbiti.

10. Glede na obrazloženo, pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi z 239. členom ZIZ in 15. členom ZIZ, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 239. členom ZIZ in 15. členom ZIZ).

11. Ker so stroški postopka zavarovanja z začasno odredbo del pravdnih stroškov, ti pa so odvisni od končnega uspeha strank v postopku, bo o vseh stroških nastalih v zvezi s predlagano začasno odredbo, vključno s stroški tega pritožbenega postopka, odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi (prvi odstavek 151. člena ZPP v povezavi z 239. členom ZIZ in 15. členom ZIZ).

1 Gre za odškodninsko terjatev v znesku 546.547,52 EUR in 4.082,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. 2 In zavarovanje te terjatve zahteva z začasno odredbo. 3 Ko je torej z možem sklenila darilno pogodbo s katero je bil delež na nepremičnini prenesen nanjo, čeprav se je mogla oziroma morala zavedati, da s sklenitvijo tega posla obstoja možnost oškodovanja tožeče stranke.