Jedro

V razmerju do biti kaznivega dejanja in v razmerju do njene pravne opredelitve (kvalifikacije), je vzročna zveza stvar dejstev, po katerih bo sodišče ugotovilo, ali je storilec s posamezno izvršitvijo sploh izpolnil bit katerega od kaznivih dejanj iz Kazenskega zakonika ali drugega zakona s kazensko pravnimi določbami in v naslednjem koraku, katero od teh dejanj je bilo izvršeno. V primeru, ko sodišče zmotno presodi glede biti kaznivega dejanja, je podana kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, zmota v drugem primeru pomeni kršitev kazenskega zakona iz 4. točke tega člena.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo III K 52341/2018 z dne 29. 10. 2021 obsojenega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja poskusa uboja po prvem odstavku 115. člena v zvezi s prvim odstavkom 34. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) ter mu po 50. in 2. točke prvega odstavka 51. člena KZ-1 izreklo kazen tri leta zapora, v katero mu je po prvem odstavku 56. člena KZ-1 vštelo čas, prestan v pridržanju in priporu od 19.00 ure od 8. 11. 2018 do 29. 1. 2021 do 10.35 ure. Po prvem odstavku 73. člena KZ-1 je bil obsojencu odvzet nož, vrnitve stroškov kazenskega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in plačila sodne takse je bil obsojenec po četrtem odstavku 95. člena ZKP oproščen, oškodovanec pa je bil po drugem odstavku 105. člena ZKP s premoženjskopravnim zahtevkom napoten na pravdo.

2. Višja državna tožilka in obsojenčev zagovornik sta se zoper sodbo pritožila, a je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo II Kp 52341/2018 pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo prvostopenjsko sodbo, obsojenca pa oprostilo plačila sodne takse.

3. Obsojenčev zagovornik je 11. 10. 2022 zoper obe sodbi vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kot je zapisal, zaradi nezakonito izvedenega kazenskega postopka na prvi in drugi stopnji. Vrhovnemu sodišču predlaga, da sodbo višjega sodišča in prvostopenjsko sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Na zahtevo je odgovorila vrhovna državna tožilka Barbara Jenkole Žigante s predlogom, da Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno. Uveljavljena kršitev kazenskega zakona in bistvena kršitev določb kazenskega postopka nista podani, v zvezi s slednjo pa vložnik v delu uveljavlja izpodbojni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.

5. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke poslalo obsojencu in vložniku. Prvi se o odgovoru ni izjavil, medtem ko vložnik zanika sklicevanje na nedovoljeni izpodbojni razlog in vztraja, da je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil po tem, ko je bila v zadevi prvostopenjska sodba dvakrat razveljavljena ter izključno zaradi navedenih dveh izpodbojnih razlogov, kršitve kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka.

B.

6. Vložnik je uveljavljano kršitev kazenskega zakona v zahtevi opredelil kot zmotno uporabo materialnega prava kar skupaj z obrazložitvijo navaja na ugotovitev o kršitvi kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP. Ta je podana zato, ker obsojenec ni storil kaznivega dejanja poskusa uboja po prvem odstavku 115. člena v zvezi s 34. členom KZ-1, temveč kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem in drugem odstavku 122. člena KZ-1. Zlasti, ker vzročna zveza med obsojenčevim ravnanjem in možnostjo oškodovančeve smrti ni izkazana, ker vbodni rani po medicinskem izvedenskem mnenju nista bili smrtno nevarni in ker po zbranem procesnem gradivu pri obsojencu nista bili ugotovljeni zavest in volja po odvzemu oškodovančevega življenja. Našteto izhaja iz ugotovitev izvedenca medicinske stroke, oškodovančeve izpovedbe in izpovedbe priče C. C. 7. Neposredno uveljavljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, je po mnenju vložnika podana zaradi protispisnosti razlogov in zaključkov sodišča, ki so v nasprotju z zdravstveno dokumentacijo oškodovanca B. B. ter v nasprotju z izvedenskim mnenjem glede njegovih poškodb in poteka zdravljenja.

B.1.

8. Vložnik procesnega gradiva, na katerega se v obrazložitvi zahteve sklicuje, konkretno ni navedel, medtem ko zanikanje vzročne zveze ter samih posledic obsojenčevega ravnanja ne pomeni drugega kot nestrinjanja z dokazno oceno nižjih sodišč in s tem uveljavljanja izpodbojnega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti po drugem odstavku 420. člena ZKP ni mogoče uveljavljati.

9. Vzročna zveza kot objektivna zveza med storilčevo storitvijo ali opustitvijo in prepovedano posledico je pogoj za ugotavljanje biti kaznivega dejanja, protipravnosti in krivde (prim. _Bavcon L./Šelih A. idr._, Kazensko pravo, splošni del, Uradni list, Ljubljana 2013, str. 213). V razmerju do biti kaznivega dejanja in v razmerju do njene pravne opredelitve (kvalifikacije), je vzročna zveza stvar dejstev, po katerih bo sodišče ugotovilo, ali je storilec s posamezno izvršitvijo sploh izpolnil bit katerega od kaznivih dejanj iz Kazenskega zakonika ali drugega zakona s kazensko pravnimi določbami in v naslednjem koraku, katero od teh dejanj je bilo izvršeno. V primeru, ko sodišče zmotno presodi glede biti kaznivega dejanja, je podana kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, zmota v drugem primeru pomeni kršitev kazenskega zakona iz 4. točke tega člena.

10. Vložnik uveljavljane kršitve kazenskega zakona ni obrazložil na ta način, temveč je ugotovitve izvedenca medicinske stroke postavil v kontekst prepovedane posledice iz prvega in drugega odstavka 122. člena KZ-1, kot bi po njegovem morala biti ugotovljena. Glede obsojenčeve zavesti in volje pa se vložnik v obrazložitvi zgolj sklicuje na oškodovančevo izpovedbo in izpovedbo priče Dina Durića. Torej to, kar je bilo predmet ugotavljanja v prvostopenjski sodbi, kar je nato višje sodišče preizkušalo v postopku s pritožbo in kar v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti, po že obrazloženem ne more biti znova preizkušeno.

11. Podobno velja za uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ko vložnik v obrazložitvi zahteve navedena dokaza uporabi za zatrjevano protispisnost, ki ni v zmotni ali nepopolni oceni dokazov (gl. _Dežman Z._, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem 2. knjiga (192. do 405. člen), ur. _Šepec M._, GV Založba, Ljubljana 2023, str. 906), ampak v napačnem povzemanju vsebine listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi temi listinami oz. zapisniki. Gre za pristnost povzete vsebine, ki ji vložnik s takšno obrazložitvijo dejansko ne nasprotuje, Vrhovno sodišče pa je glede na določene meje preizkusa iz prvega odstavka 424. člena ZKP samo ne preizkuša. C.

12. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je zahteva za varstvo zakonitosti vložena zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, jo je po prvem odstavku 425. člena ZKP zavrnilo.

13. Odločba o obsojenčevi oprostitvi plačila sodne takse temelji na prvem odstavku 98.a člena in četrtem odstavku 95. člena ZKP. Obsojenec je po podatkih iz prvostopenjske sodbe nezaposlen in brez premoženja.

14. Odločitev je bila sprejeta soglasno.