Jedro

Tožena stranka se v svoji odločbi upravičeno sklicuje na določila osmega odstavka 16. člena Zakona o prometnem davku (ZPD), da je v prometu rabljenih motornih vozil davčna osnova prodajna cena le, če ustreza prometni vrednosti, kajti sicer davčno osnovo v višini prometne vrednosti ugotovi davčni organ. Tako je tožena stranka tudi ravnala in pri tem v skladu z načelom proste presoje dokazov iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku uporabila katalog vrednosti rabljenih vozil, ki ga kot strokovno utemeljen pokazatelj uporabljajo davčni organi. Zato nima sodišče pomislekov proti uporabi takega strokovnega pripomočka, ki bi tožeči stranki tudi gotovo bil dan na vpogled med postopkom, če bi to zahtevala.

Izrek

Tožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Tožena stranka je z odločbo št... z dne 4.3.1996 potrdila odločbo prvostopnega organa št... z dne 12.1.1996, s katero je bilo tožeči stranki naloženo plačilo prometnega davka od prometa proizvodov po tarifni številki 3 Tarife davka od prometa proizvodov po stopnji 5% v znesku 29,771.526,70 SIT z zamudnimi obrestmi.

Proti tej odločbi tožene stranke vlaga tožeča stranka tožbo, ker je "v nasprotju z zakonom" in predlaga njeno odpravo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga njeno zavrnitev kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Tožeča stranka meni, da bi tožena stranka bila dolžna upoštevati prodajne cene rabljenih motornih vozil, kot so jih določili v sodelovanju prodajalci, kupci in tožeča stranka, saj ni bil izveden noben dokaz ne s pričami ne z ogledom vozil, ki bi tem cenam nasprotoval, ko je poleg tega katalog vrednosti rabljenih motornih vozil Republiške uprave za javne prihodke, ki ga je uporabila za svojo odločbo tožena stranka, internega značaja.

Takšnim izvajanjem tožeče stranke ni mogoče slediti. Namreč, tožena stranka se v svoji odločbi upravičeno sklicuje na določila osmega odstavka 16. člena Zakona o prometnem davku (ZPD), da je v prometu rabljenih motornih vozil davčna osnova prodajna cena le, če ustreza prometni vrednosti, kajti sicer davčno osnovo v višini prometne vrednosti ugotovi davčni organ. Tako je tožena stranka tudi ravnala in pri tem v skladu z načelom proste presoje dokazov iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku uporabila citirani katalog vrednosti rabljenih vozil, ki ga kot strokovno utemeljen pokazatelj uporabljajo davčni organi. Zato nima sodišče pomislekov proti uporabi takega strokovnega pripomočka, ki bi tožeči stranki tudi gotovo bil dan na vpogled med postopkom, če bi to zahtevala.

Končno tožena stranka pravilno opozarja v obrazložitvi svoje odločbe, da bi morala tožeča stranka posebej izkazati in z dokazi utemeljiti nesorazmerno nizke prodajne cene rabljenih vozil, saj mora vsak poslovni dogodek izhajati iz dokumentirane knjigovodske listine, kot to določa slovenski računovodski standard št. 21, in ko se tudi prometni davek obračuna v skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZPD na podlagi takih knjigovodskih listin.

Glede na tako stanje stvari in, ko po uradni dolžnosti niso bile ugotovljene kršitve iz drugega odstavka 40. člena Zakona o upravnih sporih, je bilo treba tožbo zavrniti.

Pripominja se, da je vrhovno sodišče odločilo o predmetni tožbi z dne 29.4.1996 v skladu z določilom drugega odstavka 93. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 50/97).