Jedro

Zmoten je pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo nasprotnemu udeležencu določiti nižjo preživninsko obveznost, ker je predlagateljica prejemala iz naslova študentskega dela kontinuirane dohodke in dodatno še štipendijo.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. tč. od 1. alineje do 13. alineje spremeni tako, da se sedaj glasi:

-od zneska 90,00 EUR od 26. 10. 2020 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 26. 10. 2020 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 26. 10. 2020 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 26. 10. 2020 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 26. 10. 2020 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 26. 10. 2020 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 26. 10. 2020 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 26. 10. 2020 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 26. 10. 2020 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 26. 10. 2020 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 26. 10. 2020 do plačila,

-od zneska 550,00 EUR od 26. 10. 2020 do plačila.

II.V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Odločitev sodišča prve stopnje

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da je nasprotni udeleženec v roku petnajstih dni dolžan iz naslova zapadlih in neplačanih preživnin za čas od vložitve predloga 24. 10. 2019 do 30. 9. 2023 plačati predlagateljici 15.580,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo:

-od zneska 90,00 EUR od 16. 10. 2019 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 11. 2019 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 12. 2019 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 1. 2020 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 2. 2020 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 3. 2020 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 4. 2020 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 5. 2020 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 6. 2020 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 7. 2020 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 8. 2020 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 9. 2020 do plačila,

-od zneska 550,00 EUR od 16. 10. 2020 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 11. 2020 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 12. 2020 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 1. 2021 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 2. 2021 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 3. 2021 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 4. 2021 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 5. 2021 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 6. 2021 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 7. 2021 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 8. 2021 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 9. 2021 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 10. 2021 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 11. 2021 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 12. 2021 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 1. 2022 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 2. 2022 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 3. 2022 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 4. 2022 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 5. 2022 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 6. 2022 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 7. 2022 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 8. 2022 do plačila,

-od zneska 350,00 EUR od 16. 9. 2022 do plačila,

-od zneska 290,00 EUR od 16. 10. 2022 do plačila,

-od zneska 250,00 EUR od 16. 11. 2022 do plačila,

-od zneska 250,00 EUR od 16. 12. 2022 do plačila,

-od zneska 250,00 EUR od 16. 1. 2023 do plačila,

-od zneska 250,00 EUR od 16. 2. 2023 do plačila,

-od zneska 250,00 EUR od 16. 3. 2023 do plačila,

-od zneska 250,00 EUR od 16. 4. 2023 do plačila,

-od zneska 250,00 EUR od 16. 5. 2023 do plačila,

-od zneska 250,00 EUR od 16. 6. 2023 do plačila,

-od zneska 250,00 EUR od 16. 7. 2023 do plačila,

-od zneska 250,00 EUR od 16. 8. 2023 do plačila,

-od zneska 250,00 EUR od 16. 9. 2023 do plačila (I),

da je nasprotni udeleženec dolžan preživnino nakazati na osebni račun predlagateljice, odprt pri A., d. d. (II), da se zavrne več ali drugače, kot je predlagala predlagateljica (III), da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka, skupne stroške postopka pa nosita predlagateljica in nasprotni udeleženec vsak do polovice (IV), da je nasprotni udeleženec dolžan povrniti 588,94 EUR v korist proračuna Republike Slovenije v roku petnajstih dni od dneva prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila (V).

Povzetek pritožbenih navedb

2.Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da vlaga pritožbo zoper I., II., IV. in V. točko izreka sklepa zaradi bistvene kršitve določb nepravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi v izpodbijanem delu ugodi in sklep spremeni tako, da se spremeni obdobje, od katerega je nasprotni udeleženec dolžan plačevati preživnino, da zniža mesečni znesek preživninske obveznosti nasprotnega udeleženca, da določi drugače tek zakonskih zamudnih obresti in predlagateljici naloži plačilo stroškov nasprotnega udeleženca pred sodiščem prve stopnje. Podrejeno nasprotni udeleženec predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Nasprotni udeleženec zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3.Preživnina se določi v mesečnem znesku za naprej. Preživnina se lahko zahteva od dneva vložitve predloga za določitev preživnine.

Sklepa se v tem delu ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev postopka iz 14. tč. drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagateljica je predlog dejansko vložila 30. 12. 2019 in ne 24. 10. 2019. Predlagateljica je šele z vlogo z dne 14. 3. 2022 pojasnila in utemeljila preživninske potrebe, da je bil predlog primeren za obravnavo. Pred 14. 3. 2022 sodišče predlagateljici ne bi smelo priznati preživnine.

4.Sodišče v sklepu ni navedlo, kdaj so zapadli posamezni mesečni obroki preživnine, ni pojasnilo, od kdaj in na kateri pravni podlagi tečejo zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov zapadlih in neplačanih preživnin za čas od vložitve predloga - 24. 10. 2019 do 30. 9. 2023.

5.Sodišče je preseglo materialno procesno vodstvo in neupravičeno privilegiralo predlagateljico, ko je na naroku 23. 2. 2022 predlagateljico seznanilo, da v spisu ni zadostnega gradiva za odločanje o preživnini. Predlagateljica je podala predlog po pooblaščenki 26. 10. 2022, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje. Nasprotni udeleženec je grajal, da je predlog še vedno nepopoln in ni primeren za obravnavo, zato posebno materialno procesno vodstvo sodišča ni bilo potrebno. Sodišče je kršilo načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave.

6.Glede na to, da je mesečni znesek preživnine 350,00 EUR previsok, je posledično zmotno določen sorazmerni del preživnine v višini 90,00 EUR za oktober 2019. Sodišče je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede preživninskih potreb predlagateljice ter materialnih in pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca za plačilo preživnine. Njegove preživninske zmožnosti je sodišče previsoko ocenilo. Nepravilno je vrednotilo pridobitne zmožnosti predlagateljičine matere, s tem pa je zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče se sicer pravilno sklicuje na materialnopravne določbe DZ, ki pa jih je zmotno uporabilo glede na konkretne okoliščine.

7.Za enoletni odlog magistrskega študija predlagateljica ni navedla nobenega razumnega razloga in v svoji izpovedbi se ni znala opredeliti do tega, kakšen je bil njen status po 1. 10. 2023.

8.Polnoletni otrok, kot je v tem primeru predlagateljica, ki se šola in ima dohodke od priložnostnega dela, je dolžan v določeni meri prispevati k svojemu preživljanju in izobraževanju.

Sodišče je zmotno ugotovilo preživninske potrebe predlagateljice, ker ni upoštevalo, da se preživnina v razmerju med starši in otrokom odmeri glede na potrebe upravičenca in ne zgolj in samo glede na zmožnosti zavezanca - nasprotnega udeleženca. Sodišče ni upoštevalo, da predlagateljica ni več otrok, kar pomeni, da posebno varstvo ni več potrebno in ne gre za enako preživninsko situacijo, kot pri mladoletnem otroku.

Sodišče ni upoštevalo, da je predlagateljica že v srednji šoli in tekom študija ves čas redno opravljala študentsko delo in iz tega naslova prejemala kontinuirane dohodke v povprečju v višini 360,00 EUR mesečno. Dejansko je v ozadju njenega dela dogovor med študentom in delodajalcem v smislu, da gre za trajno in kontinuirano opravljanje dela. To dejstvo potrjujejo njeni bančni izpiski in izpis pokojninske dobe. Predlagateljica je v obdobju od 24. 10. 2019 do 11. 10. 2023 iz naslova študentskega dela zaslužila 17.538,81 EUR, s tem, da je tekom študija prejemala tudi državno štipendijo. Sodišče je v tem delu napačno razlagalo sodbo VSL IV Cp 1950/2018. V nasprotju z namenom državne štipendije je, da sodišče, glede na to, da imajo starši slabe dohodke in je bila predlagateljica iz tega razloga upravičena do državne štipendije, to upošteva na način, da je staršema naložilo stroške zadovoljevanja potreb predlagateljice in ob tem predvidelo, da se dodatne potrebe, ki niso nujne, zadovoljujejo iz zneskov prejete državne štipendije. Ob upoštevanju določb 150. in 183. člena DZ je otrok, ki je dopolnil petnajst let, od svojih dohodkov, ki jih prejema na podlagi dela, dolžan prispevati k svojemu preživljanju in izobraževanju, kar še posebej velja za polnoletnega otroka, kot je v tem primeru predlagateljica. Pravično namreč je, da se to upošteva.

Prispevek polnoletnega otroka k svojemu preživljanju se presoja glede na njegove zmožnosti za pridobivanje.

VSL je v sodbi IV Cp 1407/2014 pojasnilo, da v kolikor polnoletna tožnica ob rednem šolanju dejansko dela preko študentskega servisa in ne zatrjuje, da tega ne zmore, je prav, da svoj zaslužek porabi za svoje preživljanje. Sodišče je pravilno ugotovilo, da predlagateljice opravljanje študentskega dela ni oviralo pri opravljanju študentskih obveznosti in napredovanju v višje letnike študija, zato je bila dolžna prispevati h kritju svojih potreb. V nasprotnem bi preživninski zahtevek polnoletnega otroka zasledoval druge cilje, kot pa je zagotavljanje sredstev za preživetje.

Sodišče ni upoštevalo, da je predlagateljica lastnica osebnega avtomobila Opel Corsa, letnik 2017.

9.Sodišče je ugotovilo, da je predlagateljica že pet let v partnerskem odnosu z B. B., zmotna pa je nadaljnja ugotovitev, da njuna zveza ni zunajzakonska skupnost. Sodišče je pravilno ugotovilo, da B. B. občasno nakaže predlagateljici denarna sredstva za plačilo določenih storitev, včasih krije stroške skupnega izleta in občasno plača nakupe v trgovini z živili za predlagateljico, kar potrjuje, da je njuna zveza zunajzakonska skupnost. Iz izpovedbe te priče izhaja, da sta se s predlagateljico pogovarjala, da bi skupaj najela stanovanje, da je priča redno zaposlena, nerazumljiva pa je njegova izpovedba, da posamezne denarne prispevke predlagateljici šteje za njegova darila, kar pomeni, da bi se tudi iz tega razloga morala znižati preživninska obveznost nasprotnega udeleženca.

Splošno znano je dejstvo, da si tudi zakonci medsebojno posojajo denar, kar pa ne pomeni, da med njimi ni vzpostavljena ekonomska skupnost. Če je B. B. posodil denar predlagateljici, predlagateljica pa mu je denar vrnila, to ne pomeni, da med njima ni ekonomske skupnosti. Tudi, če par živi na svojem, jima starši pomagajo pri opravljanju gospodinjskih del, kar med drugim lahko vključuje tudi pranje perila, zato okoliščina, da priča in predlagateljica ne živita na istem naslovu, to ne pomeni, da med njima ne obstoji zunajzakonska skupnost. Treba je upoštevati tudi tek časa in da se moderna razmerja razlikujejo od tradicionalnih. Danes je med partnerjema vzpostavljena življenjska skupnost, četudi formalno ne živita na istem naslovu. Opisano je pripisati iskanju "lagodja". Tudi predlagateljičina mati je izpovedala, da je zveza resna, sama predlagateljica pa je B. B. poimenovala kot "partnerja". Sodišče je spregledalo, da imajo vsi našteti interes za izid predmetnega postopka in da se želi vsak od njih v določeni meri razbremeniti dolžnosti preživljanja.

10.Sodišče je zmotno ugotovilo preživninske zmožnosti predlagateljičine matere in nasprotnega udeleženca in da so preživninske zmožnosti približno izenačene. Sodišče je ugotovilo, da se starša predlagateljice spopadata z zdravstvenimi težavami in da imata minimalne dohodke. Sodišče ni upoštevalo, da ima predlagateljičina mati v lasti osebni avtomobil Citroen Berlingo, letnik 2004, nasprotni udeleženec pa ni lastnik nobenega osebnega avtomobila. Sodišče je kršilo načelo, da so starši do otrok enakopravni, zato je nasprotnega udeleženca obravnavalo diskriminatorno, s tem pa mu je kršilo ustavno pravico do enakosti pred zakonom iz prvega odstavka 14. člena Ustave in enako drugi odstavek istega člena. Sodišče namreč ni upoštevalo, da je predlagateljičina mati lastnica dveh nepremičnin, nasprotni udeleženec pa nima v lasti nobene nepremičnine.

11.Sodišče ni upoštevalo materialnih in pridobitnih zmožnosti predlagateljičine matere v zvezi z njenim premičnim in nepremičnim premoženjem.

Predlagateljičina mati je solastnica stanovanja v X., hkrati pa tudi solastnica stanovanjske hiše v Y., ki je tudi dom predlagateljice. Sodišče je zmotno ugotovilo, da zaradi neurejenih lastninskih in družinskih razmerij predlagateljičine matere s svojim bratom oziroma njegovimi dediči ne more pridobivati dodatnih denarnih sredstev iz naslova solastništva nepremičnine v X. Sodišče ni upoštevalo, da je predlagateljica večinska lastnica stanovanja v X. in bi lahko zahtevala plačilo uporabnine. Zmotna je zato ugotovitev sodišča, če bi predlagateljičina mati zahtevala souporabo nepremičnine v X., bi družina pokojnega brata zahtevala souporabo nepremičnine v Y. Ker mati predlagateljice ne uporablja nepremičnine, bi jo lahko oddajala.

12.Sodišče se ni opredelilo do prerazporeditve preživninskega bremena med starša predlagateljice, kar predstavlja bistveno kršitev pravdnega postopka iz 14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sklep v tem delu ni obrazložen in se ga ne da preizkusiti.

13.Sodišče ni upoštevalo, da bi bilo zaradi plačila preživnine, kot jo je določilo sodišče, ogroženo preživljanje nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec tega bremena ne zmore, glede na njegove materialne zmožnosti.

14.Sodišče prve stopnje je napačno določilo začetek teka zakonskih zamudnih obresti. Iz 115. tč. sklepa izhaja, da je predlagateljica zahtevala plačilo zakonskih zamudnih obresti od neplačanih zapadlih obrokov s pripravljalno vlogo z dne 26. 10. 2020, s tem, da je predlagateljica popoln predlog dala šele 14. 3. 2022. Sodišče bi moralo priznati zakonske zamudne obresti od 10. 5. 2023, ker je bilo šele na podlagi sklepa pritožbenega sodišča IV Cp 1683/2022 z dne 9. 5. 2023, ko je zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca zoper sklep o ugotovitvi očetovstva, pravnomočno odločeno, da je nasprotni udeleženec oče predlagateljice. Dokler ni bilo pravnomočno ugotovljeno, da je nasprotni udeleženec predlagateljičin oče, predlagateljica zoper nasprotnega udeleženca ni mogla pravno veljavno terjati preživnine.

Presoja utemeljenosti pritožbe

15.Pritožba je delno utemeljena.

Glede bistvenih kršitev postopka

16.Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

17.Sodišče prve stopnje je v 13. tč. sklepa določno navedlo razloge, zaradi katerih je predlagateljica upravičena do plačila preživnine od vložitve predloga. V tem delu ni nobenih pomanjkljivosti, zaradi katerih se sklepa ne bi dalo preizkusiti ob upoštevanju 196. člena DZ, ki določa, da se preživnina lahko zahteva od vložitve predloga za določitev preživnine.

18.Srž pritožbene graje v tem delu je dejansko nestrinjanje pritožbe z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je predlagateljici priznalo preživnino od vložitve laičnega predloga z dne 24. 10. 2019, v katerem je predlagateljica zgolj zahtevala plačilo preživnine, ni pa navedla višine preživnine, ki jo zahteva, kar je določno navedla v kasnejši vlogi. Sodišče prve stopnje je razloge v tem delu prepričljivo utemeljilo. Pojasnilo je, da sodišče v nepravdnem postopku ne odloča o utemeljenosti zahtevkov, ampak ureja razmerja, da je za tovrstne postopke značilno, da udeležencem postopka, za razliko od tožbe v pravdnem postopku, ni treba postaviti zahtevka, kako in na kakšen način naj sodišče uredi pravno razmerje, da je v nepravdnem postopku v ospredju opis razmerja ali stanja, o katerem naj sodišče odloči (prvi odstavek 23. člena ZNP-1). Taka stališča je tudi zavzelo Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 84/2023, v katerem je pojasnilo, da je skupna in temeljna razlikovalna značilnost nepravdnih postopkov v razmerju do pravdnega postopka preplet njihovega namena in posledične narave teh postopkov. Drugače kot pravdni postopek, kjer stopa v ospredje spor o pravicah in obveznostih strank z izrazito nasprotujočimi in medsebojno izključujočimi si interesi, so nepravdni postopki namenjeni prospektivnemu urejanju pravnih razmerij. Zato se v teh postopkih, kjer imajo udeleženci v izhodišču praviloma skupen interes po ureditvi razmerja, pravna razmerja vzpostavljajo, spreminjajo, odpravljajo. Tak namen se odraža v naravi nepravdnih postopkov, navzven med drugim tudi v obveznih sestavinah predloga, s katerim se nepravdni postopek začne. V njem pripada osrednje mesto opisu razmerja ali stanja, o katerem naj sodišče odloči (prvi odstavek 23. člena ZNP-1). Predlagatelj mora zato razmerje, katerega ureditev predlaga, opisati, vendar mu za razliko od tožbe v pravdnem postopku ni treba postaviti zahtevka, kako in na kakšen način naj sodišče uredi pravno razmerje.

19.Predlagateljica je v vlogi z dne 24. 10. 2019 določno opisalo sporno razmerje - predlagala je, da se ugotovi očetovstvo nasprotnega udeleženca, od nasprotnega udeleženca je zahtevala tudi, da ji plača preživnino, zato je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu pravilno naložilo preživninsko obveznost od 24. 10. 2019.

Posledično so zmotne pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje lahko priznalo predlagateljici preživnino šele od 14. 3. 2022, ko je določno navedla preživninske potrebe, s tem, da so tudi neutemeljene pritožbene navedbe, da je v tem delu podana kršitev postopka iz 14. tč. drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

20.Sodišče prve stopnje je korektno opravilo materialno procesno vodstvo in ni privilegiralo predlagateljice. Nasprotni udeleženec je grajal, da predlog ni popoln in ni primeren za obravnavo, vendar je bilo materialno procesno vodstvo sodišča prve stopnje kljub tem navedbam nasprotnega udeleženca potrebno, ker je sodišče prve stopnje moralo določno predstaviti svoj materialnopravni pogled na zadevo in s tem, katera so odločilna dejstva za odločanje o predlogu. Sodišče prve stopnje zato s takim postopanjem ni kršilo načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, kot to trdi nasprotni udeleženec v pritožbi.

21.Sodišče prve stopnje je podrobno pojasnilo razloge, na podlagi katerih je utemeljeno porazdelilo preživninsko breme enakomerno med oba starša predlagateljice,

s tem, da se je tudi podrobno opredelilo glede premoženjskega stanja in materialnih zmožnosti nasprotnega udeleženca,

kakor tudi glede premoženjskega stanja in materialnih zmožnosti predlagateljičine matere.

Protispisni so zato pritožbeni razlogi, da sklep v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih, prav tako niso utemeljene pritožbene trditve, da so si ta dejstva v medsebojnem nasprotju in da je podana kršitev iz 14. člena Ustave.

Glede uporabe materialnega prava ter glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in

22.Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo ter pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na materialnopravne določbe, kot to navaja tudi pritožba,

s tem, da so zmotne nadaljnje pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialnopravne določbe glede na konkretne okoliščine. Prav nasprotno. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva iz spornega razmerja, ki ustrezajo merilom, kot jih določajo relevantne pravne norme. Nenazadnje pritožbena kritika o vzrokih zmotne ugotovitve dejanskega stanja ne more omajati prepričljive argumentacije sodišča prve stopnje glede odločilnih dejstev, s tem, da se bo pritožbeno sodišče v nadaljevanju določno opredelilo do teh pritožbenih navedb.

Presoja pritožbenega sodišča

23.Nasprotni udeleženec se je v postopku skliceval na četrti odstavek 183. člen DZ

in trdil, da predlagateljica živi v zunajzakonski skupnosti z B. B. Nasprotni udeleženec v pritožbi trdi, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da med predlagateljico in B. B. ne obstoji zunajzakonska skupnost. Pritožba v bistvenem povzema odločilna dejstva, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje,

s tem, da vzrok nepravilne ugotovitve dejanskega stanja utemeljuje z nepravilno in neprepričljivo oceno dokaznih sredstev ter sodišču prve stopnje smiselno očita nesprejemljivo in nelogično sklepanje. Pritožbeno sodišče te očitke zavrača. Prvič iz razloga, ker je sodišče prve stopnje uporabilo pravilno metodo pri ugotavljanju dejanskega stanja in drugič, ker dejanske ugotovitve temeljijo na pravilnih izkustvenih pravilih, na katerih je sodna praksa izoblikovala kriterije glede (ne)obstoja zunajzakonske skupnosti - tudi argumentacija sodišča prve stopnje je prepričljiva in temelji na logično racionalnih temeljih - pritožbena kritika pa pri pritožbenem sodišču ne vzbudi nobenega dvoma v pravilnost/prepričljivost teh ugotovitev. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ovrednotilo vse odločilne dejanske okoliščine (konkretni dejanski stan), v luči zakonskih predpostavk iz DZ (abstraktni dejanski stan),

v zvezi z (ne)obstojem zunajzakonske skupnosti.

24.Predlagateljica in B. B. sta par pet let, s tem, da oba živita pri svojih starših. Njuni izpovedbi, da nameravata zaživeti skupaj in najeti stanovanje, ne potrjujeta pritožbene teze, da ta okoliščina potrjuje, da med njima obstaja resna zveza, ki predstavlja zunajzakonsko skupnost. Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo številne okoliščine, ki prepričljivo potrjujejo ugotovitev sodišča prve stopnje, da med njima ni vzpostavljena ekonomska skupnost. Neprepričljive so pritožbene trditve, da okoliščine, da B. B. občasno nakaže predlagateljici denarna sredstva za plačilo določenih storitev, da občasno krije stroške skupnih izletov, da občasno plača nakupe v trgovini z živili za predlagateljico, potrjujejo, da je njuna zveza zunajzakonska skupnost. Enako velja za pritožbene trditve, da je splošno znano, da si zakonci medsebojno posojajo denar in da to ne pomeni, da med njimi ni vzpostavljena ekonomska skupnost in če je B. B. posodil denar predlagateljici, predlagateljica pa mu je denar vrnila, to ne pomeni, da med njima ni ekonomske skupnosti, da tudi, če par živi na svojem, običajno starši pomagajo pri opravljanju gospodinjskih del, kar med drugim lahko vključuje tudi pranje perila, zato okoliščina, da predlagateljica in B. B. ne živita na istem naslovu, ne pomeni, da med njima ne obstoji zunajzakonska skupnost, da se moderna razmerja razlikujejo od tradicionalnih, da je vzpostavljena življenjska skupnost, četudi partnerja formalno ne živita na istem naslovu, kar je treba pripisati "iskanju lagodja". Glede na dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ni odločilna okoliščina, da imajo predlagateljica, predlagateljičina mati in B. B. interes za izid tega postopka, kot to izpostavlja pritožba.

25.Sodišče prve stopnje je pravilno določilo preživninsko obveznost nasprotnega udeleženca do 30. 9. 2023, pri čemer je upoštevalo, da je predlagateljica do takrat izpolnjevala študijske obveznosti, da je imela v študijskem letu 2022/2023 status absolventa, ki je trajal do 30. 9. 2023, da je absolventski staž namenjen opravi še neopravljenih študijskih obveznosti in pripravi diplomske/zaključne naloge, da predlagateljica od 1. 10. 2023 nima statusa študenta, zato od takrat ne prejema več državne štipendije in ne more več opravljati študentskega dela.

26.Predlagateljica je med študijem opravljala študentsko delo. Nasprotni udeleženec tudi v pritožbi ne navaja dejstev, še manj dokazov, ki bi pri pritožbenem sodišču povzročili dvom v pravilno dokazno oceno sodišča prve stopnje, da predlagateljica v času študija ni bila redno zaposlena, da na tej podlagi ni prejemala rednih dohodkov, da njen zaslužek ni bil trajen, da je študentsko delo prilagajala študijskim obveznostim. Pravilna je tudi nadaljnja ugotovitev, da opisano delo predlagateljice ne predstavlja podlage za prenehanje preživninske obveznosti.

27.Zmoten je pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo nasprotnemu udeležencu določiti nižjo preživninsko obveznost, ker je predlagateljica prejemala iz naslova študentskega dela kontinuirane dohodke in dodatno še štipendijo.

Nasprotni udeleženec se v pritožbi sklicuje na pravno teorijo in sodno prakso, ki jo je pritožbeno sodišče (že) navedlo pod naslovom "Povzetek pritožbenih navedb", s tem, da selektivno povzame le posamezne dele teh stališč, ki ustrezajo njegovim "pričakovanim" materialnopravnim stališčem. Nasprotno pa je sodišče prve stopnje stališča sodne prakse

medsebojno povezalo in ovrednotilo znotraj okvira zakonskih pravic in dolžnostnih ravnanj udeležencev, ob upoštevanju okoliščin spornega pravnega razmerja. Tako sodna praksa kot pravna teorija izpostavljata, da je treba presojo glede prispevka otroka k preživljanju presojati v luči izhodiščne predpostavke, da so za preživljanje otrok v prvi vrsti dolžni poskrbeti starši, zato je sodišče prve stopnje posebej glede na okoliščine konkretnega primera pravilno ovrednotilo preživninsko obveznost staršev in prispevek predlagateljice k lastnemu preživljanju, s tem, da je predlagateljica dolžna prispevati h kritju svojih nadstandardnih potreb,

starša pa h kritju osnovnih/nujnih potreb predlagateljice.

Ta stališča so istovrstna s stališči iz sodbe VSL IV Cp 1573/2012,

v kateri je bilo pojasnjeno: "Plačilo preživnine za otroka ni le zakonska dolžnost roditeljev, gre za moralno dolžnost roditelja, da prispeva k preživljanju otroka toliko finančnih sredstev, kolikor ima finančnih zmožnosti. Iz navedenega razloga tudi ni moč upoštevati dohodkov tožnice, saj bo tožencu kljub plačilu preživnine ostalo na razpolago dovolj finančnih sredstev za lastno preživljanje. V celoti se upoštevajo sredstva otroka, pridobljena z lastnim delom, v primerih, ko obstaja očitno nesorazmerje med prihodki preživninskega zavezanca in otroka ter bi zaradi visokih dohodkov otroka preživninski zahtevek otroka zasledoval druge cilje, kot pa zagotavljanje sredstev za lastno preživljanje." Glede na pojasnjeno, tudi ni odločilna okoliščina, da je predlagateljica lastnica osebnega avtomobila Opel Corsa, letnik 2017.

28.Sodišče prve stopnje je pravilno ovrednotilo materialne zmožnosti staršev predlagateljice. Ugotovilo je, da imata njena starša zdravstvene težave, ki omejujejo njuno pridobitno zmožnost,

da imata minimalne mesečne dohodke,

da je nasprotni udeleženec leta 2020 od prodaje garsonjere prejel 88.000,00 EUR, da bi pred tem lahko garsonjero oddajal, ker je živel v hiši svojih staršev, katerim ni plačeval najemnine,

da nasprotni udeleženec ni "znal" pojasniti, v kakšen namen je porabil denar od prodaje garsonjere,

da je na podlagi dedovanja po materi postal solastnik hiše, da je solastniški delež prenesel na brata, ki se mu je zavezal plačati 51.428,00 EUR,

da je v obdobju, za katerega je določena preživnina, po lastni izpovedbi porabil 15.000,00 EUR do 20.000,00 EUR za lastni študij, da je predlagateljičina mati 2021 prejela kupnino od prodaje nepremičnine v višini 60.000,00 EUR, da je solastnica stanovanja v X. in hiše v Y. ter lastnica avtomobila Citroen Berlingo, letnik 2004. Že iz teh razlogov so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je predlagateljičina mati solastnica dveh nepremičnin, nasprotni udeleženec pa v lasti nima nobene nepremičnine in da je predlagateljičina mati lastnica osebnega avtomobila, nasprotni udeleženec pa ni lastnik nobenega avtomobila.

29.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlagateljičina mati s predlagateljico biva v hiši v Y., katere solastnica je bila skupaj z bratom, sedaj pa so solastniki njegovi dediči, da stanovanje v X. zasedajo bratovi dediči, s katerimi ima predlagateljičina mati slabe odnose, da solastništvo na (obeh) nepremičninah predlagateljičini materi in predlagateljici zagotavlja nemoteno bivanje v hiši, ne more pa pridobivati dodatnih sredstev, ker je solastnica stanovanja v X., ker bi v primeru, če bi zahtevala souporabo stanovanja v X., bratovi dediči terjali souporabo hiše v Y., da so neurejena lastniška in družinska razmerja in slabo stanje hiše preprečevale prodajo solastnih deležev predlagateljičine matere na teh nepremičninah.

Sodišče prve stopnje je na teh ugotovitvah logično in prepričljivo pojasnilo, da predlagateljičina mati ne more iz tega naslova pridobiti dodatnih denarnih sredstev, s tem, da glede na opisane okoliščine ni odločilno, da ima predlagateljičina mati večinski solastniški delež na nepremičninah.

30.Nasprotni udeleženec je s prodajo nepremičnin pridobil znatna denarna sredstva, zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da bo zaradi plačila preživnine, kot jo je določilo sodišče prve stopnje, ogroženo njegovo preživljanje. Ni moč tudi spregledati, da je časovno obdobje, za katerega je nasprotni udeleženec dolžan plačevati preživnino, omejeno, s tem, da je že sedaj znan skupni znesek in da je glede materialnih zmožnosti nasprotnega udeleženca v času odločanja treba upoštevati, da je nasprotni udeleženec k preživljanju predlagateljice v dobi njenega odraščanja prispeval zanemarljivo in je bil praktično razbremenjen te obveznosti do svojega otroka.

Njegove materialne zmožnosti je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot primerljive z materialnimi zmožnostmi predlagateljičine matere, s tem, da predlagateljica živi pri materi.

31.Sodišče prve stopnje je glede na materialne zmožnosti predlagateljičinih staršev in predlagateljice pravilno določilo mesečne preživninske potrebe predlagateljice,

ki jih morata kriti njena starša

in potrebe, ki jih mora kriti predlagateljica sama, ker je prejemala mesečne prihodke.

32.Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje znižati preživninsko obveznost nasprotnega udeleženca, ker je B. B. izpovedal, da posamezne prispevke predlagateljici šteje za njegova darila, so premalo konkretizirane. Iz izpovedbe te priče tudi izhaja, da gre prvenstveno za kritje potreb, glede katerih je sodišče prve stopnje odločilo, da jih krije predlagateljica iz lastnih sredstev.

Glede zakonskih zamudnih obresti

33.Sodišče prve stopnje je v izreku sklepa navedlo, kdaj so zapadli posamezni mesečni obroki preživnine, pojasnilo je, da zakonske zamudne obresti tečejo od prvega dne zamude pri plačilu posameznega preživninskega obroka do plačila, kot je to predlagala predlagateljica z vlogo z dne 26. 10. 2020, sklicevalo se je na sklep VSL IV Cp 3437/2016, v katerem je VSL v zvezi z zakonskimi zamudnimi obrestmi pojasnilo, da od vložitve tožbe naprej mesečno zapadajo mesečni preživninski obroki skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ker zamuda nastane, če preživninski zavezanec ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev, da po drugem odstavku 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ) pride dolžnik v zamudo, če rok za izpolnitev ni določen, ko se ustno ali pisno ali z vložitvijo tožbe od dolžnika zahteva, naj izpolni svojo obveznost, kar pomeni, da z vložitvijo tožbe na zvišanje preživnine nastane tudi preživninski zahtevek za višji znesek, da je dolžnik izvedel za potrebe tožnice v trenutku vložitve tožbe in je takrat prišel v zamudo (2. odstavek 299. člena OZ), da preživninska obveznost za preživnino zapade v trenutku vložitve tožbe, nato pa vse do konca glavne obravnave zapadejo mesečni preživninski obroki. Iz teh razlogov niso utemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje v sklepu ni navedlo razlogov glede pravne podlage in teka zakonskih zamudnih obresti od posameznih preživninskih obrokov.

34.Predlagateljica je upravičena do plačila zakonskih zamudnih obresti od neplačanih zapadlih obrokov od 26. 10. 2020, ko je tak zahtevek postavila, kar utemeljeno izpostavlja pritožba. Vse ostale pritožbene navedbe, da je predlagateljica upravičena do teh obresti od 14. 3. 2022, ko je določno navedla preživninske potrebe oziroma od 10. 9. 2023, ko je pritožbeno sodišče s sklepom IV Cp 1683/2022 z dne 9. 5. 2023 zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca zoper delni sklep sodišča prve stopnje o ugotovitvi očetovstva, so zmotne iz že obrazloženih razlogov.

Presoja pritožbenega sodišča

35.Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v tem delu spremenilo, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Glede stroškov pritožbenega postopka

36.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi drugega odstavka 55. člena ZNP-1.

Nasprotni udeleženec mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka, ker je uspel s pritožbo v neznatnem delu glede na obseg izpodbijanja, in še posebej glede na okoliščine konkretnega primera in razloge, s katerimi je neutemeljeno nasprotoval predlogu predlagateljice v zvezi z ugotovitvijo očetovstva in v zvezi s plačilom preživnine.

-------------------------------

1Pritožba se sklicuje na sklep VSL Cp 296/2021 in na 196. člen Družinskega zakonika (DZ).

2Pritožba se sklicuje na mag. Matej Čujovič: Komentar Družinskega zakonika, 2019, str. 468 in 617.

3Mag. Matej Čujovič, str. 469.

4Pritožba se sklicuje na sodbo VSM III Cp 681/2014.

5Mag. Matej Čujovič, str. 468.

6Mag. Matej Čujovič, str. 468-469.

7Mag. Matej Čujovič, str. 469.

8Mag. Matej Čujovič, str. 636-637.

9Glej 115. tč. sklepa sodišča prve stopnje, s tem, da je sodišče pravilno izračunalo preživninsko obveznost nasprotnega udeleženca za mesec oktober v višini 90,00 EUR, zmotno pa je priznalo obresti od tega zneska od 16. 10. 2019 in obresti od mesečnih preživninskih zneskov za obdobje do 16. 10. 2020, zato je v tem delu pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje spremenilo, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve.

10Glej 110. - 113. tč. sklepa.

11Glej 50. - 60. tč. sklepa.

12Glej 61. - 66. tč. sklepa.

13Glede na pritožbene navedbe in ker je sodišče prve stopnje v sklepu vse relevantne materialnopravne določbe povzelo, pritožbeno sodišče teh določb znova ne povzema, da bi se izognilo ponavljanju.

14Ki določa: "Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena morajo otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, starši preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner."

15V 33.-45. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

1634. in 35. tč. sklepa sodišča prve stopnje - glej tudi citirano sodno prakso v 7. op. tega sklepa.

17Podrobneje glej 32. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

18Glede višine mesečnih/letnih denarnih sredstev, ki jih je prejela predlagateljica iz naslova študentskega dela in štipendije, glej 67., 68. in 79. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

19Ki jo je navedlo v 12. in 13. op. sklepa sodišča prve stopnje.

20Posledično so zmotne pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tudi predlagateljica dolžna prispevati k lastnemu preživljanju.

21Glede na materialne zmožnosti staršev predlagateljice ni dvoma, da bi starša lahko krila osnovne življenjske potrebe predlagateljice, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, s tem, da nasprotni udeleženec razen redkih denarnih prispevkov, preživnine do vložitve predloga in po vložitvi predloga ni plačeval, s tem, da razen redkih stikov nasprotnega udeleženca s predlagateljico (s tem, da je stike povsem opustil, ko je predlagateljica vložila predlog na ugotovitev očetovstva in na plačilo preživnine), je bilo varstvo in vzgoja predlagateljice v času njene mladoletnosti v celoti breme predlagateljičine matere.

22Na katero se sklicuje tudi sodna praksa in pravna teorija - Barbara Novak, Matej Čujovič: Komentar Družinskega zakonika, l. 2009, str. 468- 489 in 617.

23Podrobneje glej 58. in 61. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

24Glede nezaposlenosti, višine socialnih transferjev in plače - glej 50.-53 in 61.-62. ter 73.-77. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

25Podrobneje glej 75. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

26Podrobneje glej 75. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

27Podrobneje glej 55. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

28Predlagateljičina mati je solastnica hiše do 2/3 in stanovanja v X. do 6/5 - glej 64. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

29Glej 113. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

3083.-109. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

31Podrobneje v tem delu glede materialnopravne podlage glej 46.-49. in 71. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

32Ki v zvezi s stroški postopka za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij določa: "O stroških postopka odloči sodišče po prostem preudarku."

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-14 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 14, 14/1, 14/2 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 150, 183, 183/4, 196 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 23, 23/1, 55, 55/2 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 299, 299/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.