Jedro

Izvršitelj rubež opravi nad tistimi premičninami, ki jih ima dolžnik v dejanski, neposredni posesti. ZIZ tudi za stvari, glede katerih se vodi eRZPP, zahteva predhodno veljavno opravljeno izvršilno dejanje rubeža. Pri teh stvareh je namreč potrebno razlikovati med rubežem kot predhodno opravljenim izvršilnim dejanjem in kasneje vpisano zastavno pravico (ki sledi rubežu). Na teh premičninah upnik ne dobi prisilne zastavne pravice že z rubežem, temveč šele z vpisom rubeža v eRZPP. Pogoj za ta vpis je seveda veljavno opravljen rubež.

Izrek

I. Pritožbi tretjega udeleženca zoper sklep z dne 19. 11. 2013 se ugodi, sklep se razveljavi in predlog za odlog izvršbe zavrže. II. Pritožbi dolžnika zoper sklep z dne 29. 8. 2013 se ugodi, sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 19. 11. 2013:

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tretjega A., d.o.o., za odlog izvršbe.

2. Tretji udeleženec se je zoper sklep pritožil iz razloga zmotne uporabe materialnega prava.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje o predlogu za odlog izvršbe tretjega udeleženca že odločilo, in sicer s sklepom z dne 25. 4. 2013 (red. št. 40). Tretji je namreč že v predhodnem predlogu za odlog izvršbe (red. št. 9) predlagal odlog izvršbe za zarubljena vozila, glede katerih je zatrjeval lastninsko pravico kot pravico, ki preprečuje izvršbo, pri tem pa kot razlog za odlog izvršbe zatrjeval ne samo lastninsko pravico, temveč tudi nepravilnosti pri opravi izvršbe. Ker je o zahtevi tretjega udeleženca že pravnomočno odločeno in predlog za odlog zavrnjen, je višje sodišče po uradni dolžnosti pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter predlog za odlog izvršbe zavrglo (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in 12. točka 336. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Sodišče je že v prejšnjem sklepu ugotovilo, da tretji ni ne navajal ne dokazoval verjetnosti, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (prim. razlogi v 7. točki obrazložitve), zato ponovni predlog za odlog izvršbe v bistvu pomeni le dopolnitev predhodno nepopolnih trditev, vendar pa zaradi pravnomočnosti ponovno odločanje ni dopustno (smiselna uporaba drugega odstavka 319. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi dolžnika zoper sklep z dne 29. 8. 2013:

5. Sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo za odpravo nepravilnosti dolžnika in A., d.o.o. Višje sodišče najprej ugotavlja, da se tretji udeleženec A., d.o.o., zoper navedeni sklep ni pritožil; sklep je prejel 2. 9. 2013, kot to izhaja iz vročilnice, pripete k red. št. 55. Pritožbo je v zakonskem roku 8 dni vložil le dolžnik (pritožba na red. št. 64).

6. Dolžnik je v pritožbi uveljavljal pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev materialnega prava. Bistvo pritožbenih navedb je, da izvršitelj v tem postopku ni pravilno opravil rubeža premičnin (vozila so označena na dolžnikovi vlogi na red. št. 8).

7. Pritožba je utemeljena.

8. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep oprlo na materialnopravno stališče, da v predmetni zadevi ni bistveno, ali so bila vozila pravilno zarubljena oziroma ali je izvršitelj opravil rubež tako, da je dejansko zarubil avtomobile, ki jih je imel dolžnik v času rubeža v posesti. Bistvo odločitve sodišča prve stopnje je, da ne glede na to, ali je izvršitelj rubež tudi dejansko opravil tako, da je zarubil avtomobile, ki so bili v času rubeža pri dolžniku, je rubež veljaven, saj je izvršitelj predhodno preveril lastništvo na vozilih in morebitne pravice drugih, nato pa vpisal rubež v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje utemeljilo odločitev na logičnosti in življenjskosti tako opravljenega rubeža, predvsem glede na predmet rubeža in določbe 24. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ in 11. točke prvega odstavka 3. člena Zakona o motornih vozilih - ZMV, katerih bistvo je, da se domneva, da je kot lastnik v centralnem registru vpisan dejanski lastnik, torej dolžnik, zato se domneva, da je imel slednji vozila tudi v posesti, vsaj kot posredni posestnik ter njihov lastnik.

9. Podan je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Po prepričanju višjega sodišča ni mogoče razlagati izvršilnih sredstev izven kogentnih določb ZIZ-a. Sodišče prve stopnje za svojo odločitev ni navedlo nobene pravne podlage, razen citiranih določb SPZ in ZMV, ki pa ne nadomeščajo določb ZIZ o izvršilnih sredstvi. Sredstva izvršbe so urejena v ZIZ. Resda so vozila take premične stvari, glede katerih se vodi uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic pri AJPES-u (eRZPP), vendar to ni bistveno. Bistveno je, kako se po določbah ZIZ pravilno opravi rubež premičnih stvari in kakšen pomen ima vpis rubeža v eRZPP.

10. Zarubijo se tiste stvari, ki jih ima v posesti dolžnik, kot tudi njegove stvari, ki jih ima v posesti upnik (prvi odstavek 83. člena ZIZ). Premične stvari, ki jih ima v posesti tretji, se rubijo na poseben, v zakonu določen način. Že iz citirane določbe ZIZ izhaja, da izvršitelj rubež opravi nad tistimi premičninami, ki jih ima dolžnik v dejanski, neposredni posesti. To izhaja tudi iz določb 38., 70., 74., 78. in 82. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Pravilnik). Najprej Pravilnik v 38. členu razlikuje med izvršilnim dejanjem rubeža premičnih stvari dolžnika (3. točka prvega odstavka 38. člena) in vložitvijo zahteve za vpis rubeža in prepovedi odtujitve v uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic (1. točka prvega odstavka 38. člena). Nato je v nadaljnjih, zgoraj citiranih določbah Pravilnika določeno, kaj mora izvršitelj pri opravi rubeža, če je predmet izvršbe premičnina, preveriti; tudi to, ali se stvari nahajajo v posesti dolžnika ali upnika ali v posesti koga tretjega (prim. 70. člen Pravilnika). Nadalje Pravilnik v prvem odstavku 74. člena, ki določa kraj rubeža, določa, da se sme zarubiti samo tiste stvari, ki se nahajajo pri dolžniku, njegovem zakonitem zastopniku ali pri upniku. V 78. členu Pravilnika določa način oprave rubeža. Le-ta se opravi tako, da izvršitelj na premičnih stvareh vidno označi, da so zarubljene, o njih sestavi rubežni zapisnik ter odvzame listine, s katerimi se dokazuje lastništvo zarubljene premičnine in registrske označbe za to premičnino, če jih ne najde oziroma če je to mogoče opraviti brez večjih stroškov. Po določbi drugega odstavka 78. člena Pravilnika mora izvršitelj, če se zarubljene premičnine vpisujejo v uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic, takoj, najkasneje pa naslednji delovni dan po opravi rubeža zahtevati od organa, ki vodi ta register, da opravi vpis rubeža premičnin in prepoved njene odtujitve. Izvršitelj mora zahtevi iz prejšnjega odstavka priložiti tudi kopijo sklepa o izvršbi ali zavarovanju in izvod rubežnega zapisnika (tretji odstavek 78. člena). Bistveno je torej, da ZIZ tudi za stvari, glede katerih se vodi uradni register neposestnih zastavnih pravic (eRZPP), zahteva predhodno veljavno opravljeno izvršilno dejanje rubeža. Pri teh stvareh je namreč potrebno razlikovati med rubežem kot predhodno opravljenim izvršilnim dejanjem in in kasneje vpisano zastavno pravico (ki sledi rubežu). Na teh premičninah upnik ne dobi prisilne zastavne pravice že z rubežem, temveč šele z vpisom rubeža v eRZPP. Pogoj za ta vpis je seveda veljavno opravljen rubež (1).

11. Pritrditi je sodišču prve stopnje, da so zlasti avtomobili zelo težko rubljiva stvar zaradi njihove premičnosti, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati naslednje faze izvršbe - prodajo stvari in izročitev stvari kupcu. Če izvršitelj ravna tako, da sestavi rubežni zapisnik zgolj na podlagi uradnih evidenc, dolžnik pa stvari nima v svoji posesti, izvršitelj ne more pravilno opraviti hrambe stvari, predvsem pa ne more opraviti izvršilnih dejanj prodaje in izročitve stvari kupcu. Končno to zelo jasno izhaja iz predmetne izvršilne zadeve, saj iz stanja spisa izhaja, da je izvršitelj v tej zadevi že poskušal opraviti javno dražbo, pa le-ta ni bila mogoča, ker dolžnik stvari nima v svoji posesti; še več, predlagano je denarno kaznovanje dolžnika (glej predlog izvršitelja na red. št. 65).

12. Višje sodišče se ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je vseeno, ali je izvršitelj rubež dejansko opravil ali pa je bil zapisnik o rubežu (C3) sestavljen le na podlagi podatkov iz uradnih evidenc. Sodišče prve stopnje bo moralo o zahtevi ponovno odločiti potem ko bo glede na stanje spisa (zapisnik o rubežu na prilogi C3) in izvedenih predlaganih dokazih ugotovilo, ali je bil rubež predmetnih stvari pravilno opravljen, če ne, kako to vpliva na vpise zastavnih pravic v eRZPP. Pri odločanju naj bo pozorno tudi na vprašanje hrambe predmetov izvršbe. Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

(1) Primerjaj Galič, Jan, Jenull, Zakon o izvršbi in zavarovanju, vključno z novelo ZIZ-A, komentar Novele in uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2002, strani 258 do 261.