Jedro

Določanje kaznovalne tarife ni dopustno, saj je razlikovanje med uporabniki, ki sklenejo pogodbo s tožnikom oziroma ki prireditev prijavijo in tistimi, ki je ne, nedopustno. Kaznovalna funkcija je namreč pridržana izključno zakonodajalcu. Kolektivna organizacija ne sme nekemu uporabniku zaračunati višjega nadomestila kot ostalim uporabnikom.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi ter se sodba in sklep sodišča prve stopnje spremenita tako, da se glasita: „1. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati: - po računu 18-309-002118 glavnico 25.407,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 4. 2018 do plačila, - po računu 18-309-005597 glavnico v znesku 3.034,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 9. 2018 do plačila, - po računu 18-360-00068 glavnico 6,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 3. 2018 do plačila, - po računu 18-309-005596 glavnico v višini 2.429,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 9. 2018 do plačila.

2. Kar tožeča stranka zahteva več in drugače se zavrne.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 1.659,78 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.“

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 600,46 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 81835/2019 z dne 18. 9. 2019 ostane v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi v navedenih računih kot sledi: v celoti po računu 18-309-002118 za glavnico 25.407,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 4. 2018 dalje do plačila; v celoti po računu 18-309-005597 za glavnico 3.437,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 9. 2018 dalje do plačila; v celoti po računu 18-360-00068 za glavnico 6,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 3. 2018 dalje do plačila ter delno po računu 18-309-005596 za glavnico 2.752,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 9. 2018 dalje do plačila. Glede glavnice v višini 1.311,31 EUR je sodišče navedeni sklep razveljavilo, tožbeni zahtevek pa zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 2.055,00 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper odločbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vtoževanemu zahtevku za denarno kazen zaradi neprijave prireditev je sodišče ugodilo brez obrazložitve in navedbe pravne podlage, s čimer je zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je podana protipravnost in da se ugotavlja škoda, kljub temu, da takšen zahtevek ni bil podan, s čimer je sodišče zagrešilo kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Posledično pritožba izpodbija tudi stroškovno odločitev.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V tej zadevi je tožnik od toženke vtoževal plačilo avtorskega honorarja za tri prireditve: prireditev A. A. v dvorani ... 20. 1. 2018, božično-novoletno zabavo B. B. v dvorani ... 23. 12. 2017 in prireditev C. C. v dvorani ... 22. 12. 2017, na katerih je toženka javnosti priobčila glasbena dela iz kataloga tožnika, pri čemer pa avtorskega nadomestila tožniku ni plačala.

6. Za prireditev A. A. 20. 1. 2018 je tožnik vtoževal avtorski honorar v višini 25.407,71 EUR, kar je toženka v celoti priznala. Za prireditev B. B. je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženka za izvedeno prireditev, na kateri so bila javnosti priobčena glasbena dela, tožniku dolguje avtorski honorar v višini 3.437,82 EUR, v kar je vključena tudi kazen 15 % zaradi neprijave prireditve v višini 403,50 EUR. Za prireditev C. C. 22. 12. 2017 prisojeni avtorski honorar znaša 2.752,73 EUR, v kar je vključena tudi denarna kazen zaradi neprijave prireditve v znesku 323,10 EUR. Sodišče prve stopnje je toženko obvezalo še na plačilo zneska 6,87 EUR za storitev opomina za dostavo obrazcev.

7. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zahtevku za denarno kazen zaradi neprijave prireditev neutemeljeno ugodilo, je upravičen. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del1 v 7. členu določa, da so tarifne postavke za uporabo glasbenih del brez poprejšnjega soglasja tožnika višje za 15 % glede na povprečno tarifo. Tožnik pri oblikovanju tarife ne sme diskriminirati uporabnikov, kar pomeni, da mora tarifa zagotavljati, da bo pri določeni pravici in določeni uporabi vsak uporabnik obravnavan enako. Določanje kaznovalne tarife ni dopustno, saj je razlikovanje med uporabniki, ki sklenejo pogodbo s tožnikom oziroma ki prireditev prijavijo, in tistimi, ki je ne, nedopustno. Kaznovalna funkcija je namreč pridržana izključno zakonodajalcu. Kolektivna organizacija ne sme nekemu uporabniku zaračunati višjega nadomestila kot ostalim uporabnikom (primerjaj: VSL V Cpg 380/2018, I Cpg 1272/2012, II Ips 26/2018). Ker določitev kaznovalne tarife, ki jo je tožnik določil v podzakonskem predpisu, ni dovoljena, je pritožbeno sodišče upoštevaje exceptio illegalis v tem delu pritožbi ugodilo in znižalo avtorski honorar, ki ga toženka dolguje po računu 18-309-005597, za denarno kazen v višini 403,50 EUR, avtorski honorar po računu 18-309-005596 pa za denarno kazen v višini 323,10 EUR.

8. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je ugotavljalo škodo in protipravnost, čeprav tak zahtevek ni bil podan, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je v razlogih v 28. točki obrazložitve sicer navedlo, da je toženka ravnala protipravno, ker je kršila predpise (ZASP oz. ZKUASP), vendar je v nadaljevanju ugotavljalo višino avtorskega honorarja tožnika in ne škode, kot zmotno meni toženka.

9. Z novelo ZPP-E sta bila črtana tretji odstavek 436. člena in 437. člen ZPP, česar tožnik, ki je predlog za izvršbo vložil 2. 9. 2019, pri oblikovanju tožbenega zahtevka ni upošteval. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu ugodilo pritožbi in izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v delu, s katerim je tožnik zahteval, da sklep o izvršbi z dne 18. 9. 2019 ostane v veljavi (ki pa je bil že pravnomočno razveljavljen s sklepom z dne 15. 10. 2019), zavrnilo. Ker je pritožba zaradi zmotne uporabe materialnega prava (7. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del) delno utemeljena, ji je pritožbeno sodišče na podlagi določila 358. člena ZPP delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da je znesek avtorskega honorarja zmanjšalo za denarno kazen tako, da je znesek 3.437,82 EUR znižalo na znesek 3.034,32 EUR, znesek 2.752,73 EUR pa znižalo na znesek 2.429,63 EUR in zavrnilo višji tožbeni zahtevek (za plačilo denarnih kazni). V ostalem je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo odločbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Delna sprememba je terjala tudi ponovno odločanje o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje. Po delni spremembi tožnikov pravdni uspeh znaša 87 %(tožnik je uspel z zneskom 28.855,15 EUR, vtoževal pa je znesek 32.916,44 EUR), toženkin uspeh pa 13 %. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so tožniku v postopku nastali pravdni stroški v višini 2.127,00 EUR, toženki pa so nastali pravdni stroški v višini 1.467,00 EUR. Glede na pravdni uspeh je tožnik upravičen do povrnitve 1.850,49 EUR, toženka pa do povrnitve pravdnih stroškov v višini 190,71 EUR. Po pobotanju je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v višini 1.659,78 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

11. Toženka je v pritožbenem postopku uspela z 2,5 % (726,60 EUR od ugodilnega dela 28.855,15 EUR), tožnikov pritožbeni uspeh pa znaša 97,5 %. Pooblaščenki toženke so v pritožbenem postopku nastali stroški za sestavo pritožbe, ki znašajo 875 točk ter materialni izdatki v višini 17,5 točk, skupaj 892,5 točk oziroma 535,5 EUR, kar povečano za 22 % DDV znaša 653,31 EUR, skupaj s stroški sodne takse za pritožbo v višini 807,00 EUR pa 1.460,31 EUR. Tožniku so v pritožbenem postopku nastali stroški odgovora na pritožbo v višini 875 točk ter materialni izdatki v višini 17,5 točk, skupaj 892,5 točk oziroma 535,5 EUR, kar povečano za 22 % DDV znaša 653,31 EUR. Upoštevaje uspeh pravdnih strank v pritožbenem postopku je toženka upravičena do povrnitve 36,51 EUR stroškov pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP), tožnik pa je upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka v znesku 636,98 EUR. Po pobotanju je toženka dolžna tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 600,46 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

1 Ur. l. RS št. 29 – 1171/1998.