Jedro

V tretji alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP je določeno, da se izjemna BPP dodeli zaradi izrednih finančnih obveznosti, če je prosilcu in njegovi družini nastala izredna finančna obveznost, za katero prosilec ni vedel oziroma z njo ni mogel računati, ker je nastala kot posledica višje sile (npr. potres, poplave). Vendar sodišče ugotavlja, da je tožnik šele v tožbi prvič omenil, da je v poplavah izgubil vse premoženje. Z navedenim ni seznanil toženke pred izdajo izpodbijane odločbe, zato toženka navedenega pri izdaji izpodbijane odločbe ni mogla upoštevati. Prosilec za dodelitev BPP je namreč tisti, ki mora organ obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma o vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Domžalah P 60/2020, zaradi razveljavitve protizakonitega dednega sklepa D 110/2000 z dne 28. 12. 2016.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik 28. 4. 2021 vložil prošnjo za dodelitev BPP, ki je bila z odločbo št. Bpp 1246/2021 z dne 27. 5. 2021 zavrnjena, Upravno sodišče pa je s sodbo I U 1267/2021 z dne 18. 10. 2022 tožbi ugodilo, odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v nov postopek. V ponovljenem postopku je bila izdana izpodbijana odločba. Toženka se sklicuje na 13. člen ZBPP v zvezi s finančnim kriterijem za dodelitev BPP ter navaja, da je ob vložitvi prošnje za dodelitev BPP dohodkovni cenzus za dodelitev redne BPP znašal 402,18 EUR mesečno na osebo (oz. dvakratnik 804,36 EUR). Po vpogledu v tožnikovo prošnjo in uradne evidence je ugotovila, da je lastni dohodek tožnika v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za BPP, to je od januarja 2021 do marca 2021, znašal 2.939,97 EUR. Povprečni mesečni dohodek tožnika torej znaša 979,99 EUR in presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, zato tožnik presega dohodkovni cenzus in ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP. Kljub temu, da je limit sedaj, ob izdaji odločbe v ponovljenem postopku, višji in torej za prosilca ugodnejši, še vedno presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dogodka (ob izdaji izpodbijane odločbe 930,68 EUR). Posledično se toženka ni spuščala v presojo vrednosti drugega premoženja tožnika in v presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Toženka je nadalje ugotovila, da tudi razlogi za dodelitev izjemne BPP iz 22. člena ZBPP niso podani. Zlasti ne po šesti alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP, saj je bila tožniku poslovna sposobnost odvzeta ravno zaradi kverulantstva.

3.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in po skrbnici vlaga tožbo, v kateri predlaga, da sodišče opravi glavno obravnavo, na kateri naj poleg tožnika in njegove skrbnice zasliši tudi psihiatra A. A. ter sodnice B. B., C. C., D. D. in E. E. ter po izvedenem dokaznem postopku prošnji za dodelitev BPP ugodi oz. izpodbijano odločbo odpravi in mu prizna pravico do BPP. Namen BPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, toženka pa že od uveljavitve ZBPP navedeno pravico krši, kljub temu, da iz sodnih spisov izhaja, da je tožnik procesno, pravdno in finančno nesposoben ter da je izgubil dve delavnici, dediščino, zdravje, družino in brezskrbno prihodnost. V poplavah 4. 8. 2023 je tožnik po lastnih navedbah izgubil oz. mu je bilo uničeno še vse preostalo premoženje. Meni, da z invalidsko pokojnino izpolnjuje pogoje za izjemno in tudi redno BPP, saj je zaradi znanih krivic udeležen v več sodnih postopkih. Z zaslišanjem izvedenca A. A. in sodnice E. E. se bo potrdila očitno protizakonita sodba II P 1014/98 in sklep o odvzemu poslovne sposobnosti, sodnica C. C. pa bo lahko povedala, zakaj je zoper tožnika uvedla postopek za odvzem poslovne sposobnosti.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise zadeve.

5.Tožba ni utemeljena.

6.V obravnavanem primeru je sporno, ali je toženka utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Domžalah P 60/2020, zaradi razveljavitve protizakonitega dednega sklepa D 110/2000 z dne 28. 12. 2016.

7.Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

8.Po določbi prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja, upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Ne glede na navedeno se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 14. člena ZBPP).

9.Med strankama je nesporno za zadevo pravno odločilno dejstvo, ugotovljeno v izpodbijani odločbi, da tožnikov prihodek predstavlja pokojnina v povprečni višini 979,99 EUR mesečno. Tožnik ne prereka ugotovitve toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, in ki je v času, za katerega se je ugotavljala upravičenost do BPP, znašal 804,36 EUR. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, kot je določen v 13. členu ZBPP.

10.Skladno z določili prvega odstavka 22. člena ZBPP se lahko BPP, ne glede na določbe tega zakona o materialnem položaju prosilca, dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (izjemna BPP). Izjemna BPP se pod navedenimi pogoji lahko med drugim dodeli, če gre za prosilca, ki mu je bil za zastopanje v sodnem postopku dodeljen skrbnik za posebni primer, ali za prosilca, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, razen če je bila prosilcu poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih (šesta alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP).

11.Tožniku je bila na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 v povezavi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2040/2012 z dne 10. 10. 2012 delno odvzeta poslovna sposobnost za vsa dejanja, povezana s sodnimi, upravnimi in drugimi postopki, in sicer ravno zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih, česar tožnik ne prereka. Glede na navedeno je toženka tudi v tem delu pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev izjemne BPP, kot je določen v šesti alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP. Tožnik v tožbi sicer zatrjuje in dokazuje, da je prišlo v postopku odločanja o odvzemu poslovne sposobnosti pred Višjim sodiščem v Ljubljani in v drugih postopkih, ki so se vodili in se še vodijo pred različnimi sodišči, do več kršitev njegovih pravic, vendar bi tožnik lahko tovrstne kršitve uveljavljal zgolj v okviru rednih ali izrednih pravnih sredstev v zvezi z navedenimi postopki, ne more pa zatrjevane nezakonitosti (pravnomočnih) sodnih odločb, ki jih je bila toženka pri odločanju dolžna upoštevati, uspešno uveljavljati v obravnavanem postopku za dodelitev BPP oziroma v postopku sodnega varstva v zvezi s tem.

12.Tožnik v tožbi omeni, da je v poplavah 4. 8. 2023 izgubil vse premoženje, ki mu je še ostalo, kar bi lahko bil razlog za dodelitev izjemne BPP. V tretji alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP je namreč določeno, da se izjemna BPP dodeli zaradi izrednih finančnih obveznosti, če je prosilcu in njegovi družini nastala izredna finančna obveznost, za katero prosilec ni vedel oziroma z njo ni mogel računati, ker je nastala kot posledica višje sile (npr. potres, poplave). Vendar sodišče ugotavlja, da je tožnik šele v tožbi (vloženi 16. 1. 2024) prvič omenil, da je v poplavah (4. 8. 2023) izgubil vse premoženje. Z navedenim ni seznanil toženke pred izdajo izpodbijane odločbe (5. 12. 2023), zato toženka navedenega pri izdaji izpodbijane odločbe ni mogla upoštevati. Prosilec za dodelitev BPP je namreč tisti, ki mora organ obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma o vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do BPP. Kot že pojasnjeno, tožnik toženke z navedenimi okoliščinami ni seznanil, zato jih toženka ni mogla upoštevati, tožnik pa tudi v tožbi, razen pavšalne navedbe, da je zaradi poplav izgubil premoženje, ni pojasnil, kakšne finančne obveznosti so mu po poplavah nastale niti ni predložil nobenega dokaza.

13.Izpodbijana odločba je po navedenem pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, sodišče samo nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni ugotovilo, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

14.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno. Tožnik je sicer sodišču predlagal izvedbo glavne obravnave in pavšalno podal več dokaznih predlogov, zato ga je sodišče skladno z 285. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v tem postopku uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, pozvalo na izjasnitev oz. substanciranje dokaznih predlogov. Kot izhaja že iz same tožbe, navedeno pa je razvidno tudi iz odgovora, ki ga je tožnik sodišču posredoval po prejemu poziva, je tožnik s predlaganimi zaslišanji dokazoval dejstva, ki jih zatrjuje v zvezi s svojo poslovno (ne)sposobnostjo in odvzemom le-te. Sodišče je zato navedene dokaze zavrnilo kot nepotrebne, saj se nanašajo na dejstva, ki so za odločitev v tem upravnem sporu, v katerem se presoja pravilnost odločbe, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP v pravdnem postopku zaradi razveljavitve protizakonitega dednega sklepa, nerelevantna.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 13, 22, 22/2, 22/2-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.