Jedro

Z vidika presoje odpovednega razloga iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni pomembno, ali je bil izostanek z dela opravičen ali ne.

Poleg odpovednega razloga iz prvega odstavka 110. člena ZDR-1 mora biti za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pri presoji tega pogoja pa je pomembno (tudi), ali je izostanek z dela opravičen ali ne.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe spremeni, tako da se glasi: "1. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 3. 2018 je nezakonita in se razveljavi.

2. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo, v roku 8 dni, pod izvršbo.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki vzpostaviti delovno razmerje od dne 21. 1. 2018, jo prijaviti v obvezna zavarovanja ter ji za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela obračunati bruto mesečno plačo v višini 842,79 EUR, od tega odvesti davke in prispevke ter tožeči stranki izplačati mesečne neto plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne v mesecu za znesek preteklega meseca do plačila, vse v roku 8 dni, pod izvršbo.

4. Tožena stranka je dolžna za tožečo stranko plačati pravdne stroške v višini 373,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila, na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. ..., sklic na ..., v roku 8 dni, pod izvršbo.

5. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške prihoda na naroke za glavno obravnavo v višini 5,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila, v roku 8 dni, pod izvršbo."

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, za tožečo stranko pa je dolžna plačati stroške pritožbe v višini 114,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila, na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. ..., sklic na ..., v roku 8 dni, pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 3. 2018, poziv na delo, vzpostavitev delovnega razmerja od dne 21. 1. 2018, prijavo v obvezna zavarovanja in za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračun mesečne bruto plače 842,79 EUR, odvod davkov in prispevkov ter plačilo mesečnih neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne v mesecu za znesek preteklega meseca do plačila (točka I izreka). Odločilo je, da krijeta stranki vsaka svoje pravdne stroške (točka II izreka).

2. Zoper navedeno sodbo razen zoper odločitev, da toženka sama krije svoje pravdne stroške v točki II izreka, se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da so vse zaslišane priče zaposlene pri toženki in zato neverodostojne. Neutemeljeno jim je verjelo glede s strani toženke zatrjevanega dejstva, da tožnik toženke o odsotnosti z dela ni obvestil. Tožnik je navedel, da je obvestil upravo toženke, ko je bil zaslišan, pa je izpovedal, da je obvestil A.A. Tožnik obvestila po telefonu ne more dokazati. V socialnem sporu je bilo razsojeno, da tožnik v spornem obdobju ni bil zmožen za delo, torej je z dela izostal opravičeno. Pritožbenemu sodišču tožnik predlaga, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe tožnika. Navaja, da je tožniku pogodbo o zaposlitvi izredno odpovedala, ker je bil z dela odsoten, pa o razlogih za svojo odsotnost ni obvestil delodajalca. Ta odpovedni razlog je podan, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Utemeljeno je verjelo pričam B.B. in A.A., ki sta skladno izpovedala, da tožnik toženke ni obvestil o razlogih za odsotnost. Vprašanje, ali je bil z dela odsoten opravičeno, za presojo zakonitosti odpovedi ni bistveno. Izpolnjeni so vsi zakonski pogoji za zakonito odpoved. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa zaradi zmotne materialno pravne presoje sprejelo zmotno odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev odpovedi, reintegracijo in reparacijo.

6. Toženka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 3. 2018, ker je bil od dne 21. 1. 2018 neopravičeno odsoten z dela, o razlogih za odsotnost pa ni obvestil toženke, čeprav bi to moral in mogel storiti.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je za odpoved podan odpovedni razlog iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.), tj. da delavec najmanj pet dni zaporedoma ni prišel na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestil delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Dejstvo, da tožnika od dne 21. 1. 2018 ni bilo na delo, niti ni bilo sporno, da toženke o razlogih za svojo odsotnost ni obvestil, pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo na podlagi ocene izvedenih dokazov. Drugačni izpovedi tožnika utemeljeno ni verjelo, saj je bil, kot je sodišče prve stopnje pojasnilo v točki 6 obrazložitve sodbe, zelo neprepričljiv; tožnik je najprej izpovedal, da je klical na telefonsko številko toženke, pa ni vedel, čigavo, nato je izpovedal, da je klical upravo toženke, nazadnje pa, da je poslal pismo oziroma elektronsko sporočilo. Tožnikova pritožbena navedba, da je izpovedal, da je po telefonu poklical A.A., je protispisna. Tega tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi ni zatrjeval. 8. Z vidika presoje odpovednega razloga iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni pomembno, ali je bil izostanek z dela opravičen ali ne. V konkretnem primeru je bil opravičen. S sodbo na podlagi pripoznave v socialnem sporu Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Ps 328/2018 z dne 28. 9. 2018, je bila odpravljena odločba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da je tožnik od dne 21. 1. 2018 zmožen za delo, in je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik od 21. 1. 2018 do 5. 3. 2018 začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času.

9. Poleg odpovednega razloga iz prvega odstavka 110. člena ZDR-1 mora biti za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pri presoji tega pogoja pa je pomembno (tudi), ali je izostanek z dela opravičen ali ne. Kot izhaja iz sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (prim. sodba, opr. št. VIII Ips 33/2015 z dne 21. 4. 2015), so pri presoji pogoja iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 pomembne okoliščine primera in interesi strank, pri čemer se upoštevajo narava, teža in posledica kršitve, pa tudi to, kako je kršitev vplivala na medsebojna razmerja strank, medsebojno zaupanje, možnost nadaljevanja kljub ugotovljeni kršitvi, itd. 10. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo pri presoji vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank glede možnosti nadaljevati delovno razmerje do izteka odpovednega roka. Upoštevalo je predvsem izpovedi priče B.B. (točka 7 obrazložitve) in zakonitih zastopnikov toženke C.C. in D.D. (točka 9 obrazložitve) ter v točki 12 obrazložitve sodbe pojasnilo, da toženka ni bila dolžna tolerirati odsotnosti tožnika z dela do pravnomočne odločitve v socialnem sporu, ki je bila sprejeta devet mesecev po očitani kršitvi, da je to od toženke kot delodajalca nemogoče pričakovati, saj je potrebno delo organizirati in skrbeti, da delovni proces teče nemoteno.

11. Tožnik je bil že pred spornim obdobjem z dela odsoten (opravičeno), česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Nadalje ni upoštevalo dejstva, ki ga je toženka navedla v odpovedi in ga je povzelo v točki 5 obrazložitve sodbe, da je tožnik že v dopisu, ki ga je toženka prejela dne 2. 2. 2018 (en mesec pred podajo odpovedi), povedal, da se je pritožil zoper odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Že takrat je bilo mogoče ugotoviti razloge za tožnikovo odsotnost. Tudi v dopisu z dne 20. 2. 2018, do katerega se je sodišče prve stopnje opredelilo v točki 10 obrazložitve sodbe, je tožnik navedel, da mu je bila postavljena diagnoza (trn v peti) in da bo po posvetu z odvetnikom vložil tožbo (v socialnem sporu). Zmotno je sodišče prve stopnje štelo, da navedena dopisa ne predstavljata obvestila delodajalcu o razlogih za odsotnost. Velja nasprotno; toženka je že s prejemom dopisa z dne 2. 2. 2018, pa tudi dopisa z dne 20. 2. 2018, lahko ugotovila, zakaj tožnika ni na delo. To pa pomeni, da je bil odpovedni razlog iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 podan krajši čas, kot je štelo sodišče prve stopnje.

12. Sodišče prve stopnje je zmotno ovrednotilo nadalje ugotovljeno dejstvo, ki izhaja iz zagovora tožnika (zapisnik zagovora in dopis tožnika z dne 28. 2. 2018), da toženke o razlogih za odsotnost ni obvestil zaradi težav v komunikaciji z zdravstvenim osebjem, torej ker je pričakoval, da bo o bolniškem staležu od dne 21. 1. 2018 hitreje odločeno. Dejstva, da je bilo v socialnem sporu odločeno (šele) devet mesecev po očitani kršitvi, ni mogoče interpretirati tožniku v škodo. Če bi bilo o bolniškem staležu odločeno pravilno s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če bi bilo torej že takoj odločeno, da je tožnik v spornem obdobju od dne 21. 1. 2018 nezmožen za delo (kar je tožnik utemeljeno pričakoval), do očitanega izostanka obvestila o razlogih za odsotnost z dela sploh ne bi moglo priti.

13. Ne nazadnje ni nepomembno dejstvo, da je tožnik z dela od dne 20. 1. 2018 dalje izostal upravičeno. S tega vidika je sklicevanje toženke na organizacijo dela oziroma nemoten potek delovnega procesa, kar je kot ključno upoštevalo sodišče prve stopnje, neutemeljeno. Tožnika v spornem obdobju upravičeno ni bilo na delo in če bi toženko pravočasno (pred 2. 2. 2018) obvestil o razlogih za odsotnost, bi toženka prav tako morala organizirati delo oziroma skrbeti za potek delovnega procesa ob tožnikovi odsotnosti. S tem toženka izgube zaupanja ne more opravičiti.

14. Na podlagi pravilne presoje vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank glede možnosti nadaljevati delovno razmerje do izteka odpovednega roka pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podaja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v konkretnem primeru prestrog ukrep. Ob sicer podanem odpovednem razlogu iz 4. alineje prvega odstavka 109. člena ZDR-1 izpodbijana odpoved ni zakonita, saj bi bilo z delovnim razmerjem mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.

15. Pritožbeno sodišče je na podlagi navedenega pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijani del sodbe na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP spremenilo, tako da je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 3. 2018, poziv na delo, vzpostavitev delovnega razmerja od dne 21. 1. 2018, prijavo v obvezna zavarovanja in za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračun mesečne bruto plače 842,79 EUR, odvod davkov in prispevkov ter plačilo mesečnih neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne v mesecu za znesek preteklega meseca do plačila. Pri tem je upoštevalo, da toženka višini reparacije, ki jo vtožuje tožnik, ni ugovarjala, kot tudi ne reintegracijskemu tožbenemu zahtevku.

16. Zaradi spremenjene odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP odločilo o pravdnih stroških pred sodiščem prve stopnje. Na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP je odločilo, da je dolžna toženka tožniku, ki je v sporu uspel, plačati za pravdo potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP). Pritožbeno sodišče mu je po Odvetniški tarifi (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.) priznalo: sestava tožbe 300 točk, tri pripravljalne vloge 3 * 225 točk, pristop na prvi narok za glavno obravnavo 300 točk, drugi narok za glavno obravnavo 150 točk, odsotnost iz pisarne za dva naroka za glavno obravnavo 2 * 40 točk, materialni stroški 25,05 točke (2 % do 1.000 točk, nato 1 %), skupaj 1.530,05 točke. Te stroške je razpolovilo na podlagi petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv; Ur. l. RS, št. 18/1993 in nadalj.), ker je tožnika zastopal pooblaščenec v okviru brezplačne pravne pomoči (odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Bpp 160/2018 z dne 27. 3. 2018). Tako znašajo priznani stroški tožnika 765,02 točke ali 351,14 EUR, skupaj s kilometrino (dvakrat za razdaljo Brežice - Krško - Brežice v višini 11,10 EUR, torej 22,20 EUR) pa 373,34 EUR. Te stroške je dolžna toženka plačati na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

17. Poleg navedenih stroškov je tožnik upravičen do stroškov prihoda na dva naroka za glavno obravnavo, na katera je bil vabljen in se ju tudi udeležil, v višini cene javnega prevoza, torej vozovnice za vlak, ki znaša 1,28 EUR v eno smer po podatkih na spletni strani družbe Slovenske železnice, d. o. o. 18. Pritožbeno sodišče tožniku ni priznalo stroškov ločeno za dajatveni zahtevek, ker je reparacija del spora o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja. Ni mu priznalo stroškov za dopise oziroma elektronska sporočila, ki jih je pooblaščenec poslal tožniku in s katerimi ga je obvestil o pripravljalnih vlogah in narokih za glavno obravnavo, ker so ti že zajeti v priznanih stroških (postavki: pripravljalna vloga, narok za glavno obravnavo).

19. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Tožniku je pritožbeno sodišče kot potrebne za pravdo priznalo: sestava pritožbe 375 točk in 2 % materialnih stroškov ali 7,5 točke, skupaj 382,5 točke. Te stroške je razpolovilo, ker je tudi v pritožbenem postopku tožnika zastopal pooblaščenec v okviru brezplačne pravne pomoči (odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Bpp 148/2019 z dne 25. 3. 2019). Tako znašajo priznani stroški tožnika 191,25 točke ali 114,75 EUR. Te stroške je na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani dolžna plačati toženka, ki stroške odgovora na tožbo krije sama.

20. Pritožbeno sodišče tožniku ni priznalo stroškov za pregled listin in posvet, ker so ti že zajeti v priznanih stroških (postavka: pritožba).