Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
5. 5. 2006
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 18. aprila 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 6/2004 z dne 18. 4. 2005 se ne sprejme.
1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 16. 4. 2003. S to odločbo je Ministrstvo zavrnilo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa z dne 13. 2. 2003 o zavrnitvi zahteve za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja. Odločilo je, da pritožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje navedenega statusa, ki jih določa prvi odstavek 2. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95 in nasl. – v nadaljevanju ZZVN), niti ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po četrtem odstavku istega člena. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je bilo o zahtevku pritožnice za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja – izgnanke (prvi odstavek 2. člena ZZVN) že odločeno z odločbo Upravne enote Kranj z dne 27. 2. 1998, s katero je bil njen zahtevek pravnomočno zavrnjen iz razloga, ker je bil odhod njene družine od doma prostovoljen. V zvezi z zahtevkom, ki ga je tožnica vložila 28. 2. 2002 in v katerem je navajala, da je bil njen dom po pregonu požgan, pa je bilo ugotovljeno isto dejansko stanje kot v prvotno vodenem postopku. Sodišče je pritrdilo razlagi določbe četrtega odstavka 2. člena ZZVN, po kateri je mogoče to določbo razumeti le tako, da mora biti odhod od doma v vzročni zvezi s požigom, porušenjem ali izropanjem stanovanja ali stanovanjske hiše. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je pritožničina družina svoj dom zapustila že pred navedenim dejanjem, je bil njen zahtevek zavrnjen.
2.Pritožnica v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje s takšno odločitvijo ter opisuje svojo prizadetost ob takšni odločitvi. Navaja, da še vedno trpi posledice svojega medvojnega izgnanstva ter časa preživetega v taborišču.
3.Navedbe pritožnice, s katerimi opisuje svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, je mogoče razumeti kot očitek nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe materialnega prava. Ta očitek pa sam po sebi ne more biti predmet ustavne pritožbe. Ustavno sodišče namreč ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega prava. V zvezi s tem bi Ustavno sodišče lahko presojalo le, ali odločitev sodišča temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču oziroma ali je tako napačna ali brez razumne pravne obrazložitve, da bi to lahko pomenilo kršitev 22. člena Ustave (enako varstvo pravic), ki je na področju sodnih postopkov odraz splošnega načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Vendar za tak primer v obravnavani zadevi ne gre. Vrhovno sodišče je namreč pritožnici jasno obrazložilo, zakaj ji ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja. Svojo razlago je v skladu s pravili pravne stroke oprlo na ustrezne določbe ZZVN. Zgolj pritožničino nasprotovanje izpodbijani odločitvi ustavne pritožbe ne more utemeljiti. Ker z izpodbijanim sodbo Vrhovnega sodišča očitno ni bila kršena pravica iz 22. člena Ustave, kot jo zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
Milojka Modrijan