Jedro

Glede na predpisano skupno višino globe za prekrške, storitev katerih se očita tožniku, ki znaša najmanj 2.120,00 EUR, in ob upoštevanju 20.a člena ZP-1, ki v primeru neplačila globe nad skupno višino 1.000,00 EUR, v primeru neuspešne izterjave po pravilih upravne izvršbe, predvideva izvršitev sankcije nadomestnega zapora, po presoji sodišča ni utemeljeno stališče tožene stranke, da ne gre za zadevo, ki bi bila za prosilca življenjskega pomena. Čeprav drži, da ima tožnik oziroma vsaka stranka v prekrškovnem postopku v primeru, če zaradi premoženjskega stanja globe in stroškov ni zmožna plačati, najpozneje do poteka roka za plačilo možnost predlagati nadomestitev globe in stroškov postopka z delom v splošno korist, je po oceni sodišča uveljavljanje take možnosti v primeru, če stranka dejansko ne razume pomena postopka (kar je tožnik navajal že v prošnji za BPP), vprašljivo.Po mnenju sodišča bi se tako moral upravni organ, glede na navedbe v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, na primeren način (npr. z izvedbo ustne obravnave), prepričati o tožnikovih osebnih okoliščinah oziroma ali je sposoben razumeti pomen postopka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Izpodbijana odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. 589/2024-2 z dne 7. 6. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

_Iz izpodbijane odločbe_

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti je z odločbo Bpp 589/2024-2 z dne 7. 6. 2024, kot neutemeljeno, zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v postopku Okrajnega sodišča v Ljutomeru opr. št. PR 212/2024 pred sodiščem prve in druge stopnje in odločil, da se mu brezplačna pravna pomoč ne dodeli.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik 5. 6. 2024 po pooblaščencu vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v postopku o prekršku na prvi in drugi stopnji. Iz prošnje izhaja, da je bil s strani Policijske postaje Murska Sobota izdan plačilni nalog št. 2240-90/2024/4 z dne 28. 5. 2024, na podlagi katerega je Okrajno sodišče v Ljutomeru začelo postopek zoper tožnika zaradi prekrškov po členih 101/10 in 42/4 Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), členu 56/8 Zakona o voznikih (ZVoz-1), členih 34/2 in 25/6 Zakona o motornih vozilih (ZMV) in členu 161/1-5 Zakona o ohranjanju narave (ZON-C).

3. Tožena stranka je tožnikovo prošnjo zavrnila iz razloga, ker je ocenila, da v konkretnem primeru ni izpolnjen pogoj po 2. alineji prvega odstavka 24. člena Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). Pri tem je zavzela stališče, da ne gre za zadevo, ki ne bi bila za prosilca življenjskega pomena, prav tako pa v prekrškovnih zadevah, kadar so kot sankcije zagrožene globe, ne gre za obravnavo zapletenih (pravnih in dejanskih) vprašanj. Tako ni videti okoliščin, ki bi narekovale, da se obdolžencu za prekrške zagotovi strokovna pomoč pri njegovi obrambi, kakor tega ne narekuje niti dejstvo, da je neuk pomena postopka. V zvezi s tem se tožena stranka sklicuje tudi na sodbe Upravnega sodišča RS I U 460/2015, III U 137/2017, I U 1885/2020 ter III U 73/2022 in na stališči Vrhovnega sodišča RS, zavzeti v sodbah X Ips 207/2014 in X Ips 226/2014, obe z dne 11. 11. 2015. Pri tem pojasnjuje, da je že zakonodajalec, pri razmejitvi med kazenskimi postopki in prekrški, opravil določeno tehtanje v smislu okoliščin, ki jih je kot relevantne izpostavilo Vrhovno sodišče RS, saj so za prekrške predpisane drugačne, praviloma lažje sankcije kot za kazniva dejanja. Vrhovno sodišče RS pa se tudi ni izreklo, da bi bilo treba brezplačno pravno pomoč, celo kadar gre za kazenski postopek, odobriti vsakemu obdolžencu, ki izpolnjuje materialni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 4. Tožena stranka tako zaključuje, da niti teža dejanj in zagrožene sankcije niti kompleksnost zadeve in osebne okoliščine prosilca ne narekujejo, da bi mu bilo potrebno in pravično dodeliti brezplačno pravno pomoč. Ob tem pa še dodatno pojasnjuje, da lahko storilec v primeru, če zaradi premoženjskega stanja globe in stroškov ni zmožen plačati, najpozneje do poteka roka za plačilo predlaga, da se to nadomesti z delom v splošno korist, prav tako pa lahko po preteku roka za plačilo globe tudi zaprosi za obročno plačilo (19.a in 202.c člen Zakona o prekrških, v nadaljevanju: ZP-1), o čemer je vsak storilec poučen.

_Tožbene navedbe_

5. Tožnik v tožbi navaja, da je odločitev tožene stranke nepravilna oziroma preuranjena, saj tožena stranka v postopku odločanja o njegovi vlogi ni ugotavljala njegovih osebnih okoliščin. Pojasnjuje, da je že v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel, da je Rom, da je zelo slabo izobražen, zaradi česar ima težave z razumevanjem, pri čemer pa se tožena stranka do teh okoliščin ni opredelila in je tako podana bistvena kršitev določb postopka.

6. Tožnik nadalje navaja, da zoper njega teče prekrškovni postopek zaradi storitve več prekrškov, ki pa so zanj zelo pomembni, saj je od pomoči zagovornika odvisno, ali bo spoznan za odgovornega ali ne. V kolikor bi bil spoznan za odgovornega storitve prekrškov, bi mu bila izrečena globa, ki bi se v primeru neplačila lahko spremenila v zaporno kazen, kar pa vsekakor narekuje ugotovitev, da je zadeva zanj življenjskega pomena in je prekrškovni postopek zanj zelo pomemben, sam pa se ni sposoben učinkovito braniti, predlagati dokazov in podati konsistentnega zagovora. Sam brez odvetnika torej ni sposoben sodelovati na sodišču. Izpostavlja še, da je zadeva zanj pomembna tudi zaradi njegovih finančnih okoliščin, saj se preživlja zgolj z denarno socialno pomočjo.

7. V posledici navedenega tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis Bpp 589/2024, odgovora na tožbo pa ni podala.

**K I. točki izreka:**

9. Tožba je utemeljena.

10. Predmet sodne presoje je v obravnavani zadevi vprašanje, ali je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v prekrškovnem postopku zavrnila z utemeljitvijo, da pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino ni življenjskega pomena, kot določa 2. alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP.

11. Skladno s prvim odstavkom 1. člena ZBPP, je namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati.

12. Pri presoji o dodelitvi brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (druga alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP).

13. Glede na predpisano skupno višino globe za prekrške, storitev katerih se očita tožniku, ki znaša najmanj 2.120,00 EUR1, in ob upoštevanju 20.a člena ZP-1, ki v primeru neplačila globe nad skupno višino 1.000,00 EUR, v primeru neuspešne izterjave po pravilih upravne izvršbe, predvideva izvršitev sankcije nadomestnega zapora, po presoji sodišča ni utemeljeno stališče tožene stranke, da ne gre za zadevo, ki bi bila za prosilca življenjskega pomena. Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS, zavzetega v sodbah X Ips 207/2014 z dne 11. 11. 2005 in X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015, namreč zakona ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da je prošnja storilca, ki mu grozi kazen zapora (ne glede na to, ali gre za kazenski ali prekrškovni postopek), za pravno pomoč zagovornika očitno nerazumna. Prav tako je iz zahteve c) točke tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju: EKČP)2 razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev. Pri uveljavljanju pravice do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP pa je pomembno, da se preuči, ali gre po vsebini za kazensko zadevo3 (ne glede na organ, pred katerim poteka postopek), za katero so potrebna vsa procesna jamstva kazenskega postopka. Prav tako pa glede navedenega vprašanja obstaja tudi obsežna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki poudarja, da je (ob ugotovitvi, da obdolženec nima dovolj sredstev za plačila za zagovornika), treba uporabljati še druga dva kriterija, in sicer resnost kršitve in težo zagrožene kazni ter kompleksnost obravnavane zadeve4. Iz navedenega torej izhaja, da tako Ustava RS kakor tudi EKČP določata, da se obdolžencu, ki si v postopku, kjer teče zagovor zaradi očitanega kaznivega dejanja ali prekrška, ne more zagovornika plačati sam, navedena pravica, v skladu z zakonom in ob upoštevanju navedenih kriterijev, zagotovi v obliki brezplačne pravne pomoči. 14. Sodišče na tem mestu še pripominja, da je Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015 pojasnilo, da prvi in tretji odstavek 24. člena ZBPP nista v neskladju z določbo 29. člena Ustave RS in tudi ne z določbo c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP, in da jo je mogoče razlagati tako, da se navedeni vidik človekove pravice do poštenega sojenja v obliki pravice do obrambe lahko uresničuje v celoti. Navedlo je tudi, da je uporaba te zakonske določbe v Republiki Sloveniji zaradi posebne narave kazenskih (obenem pa tudi prekrškovnih) postopkov ter zagotovitve pravice do obrambe specifična in povezana z Ustavo RS ter EKČP. 15. Sodišče tako zaključuje, da je stališče tožene stranke o nerazumnosti tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v konkretnem primeru, zmotno, in sicer zaradi zagotavljanja pravice do obrambe, ki mora biti posamezniku, torej tudi tožniku kot osumljenemu storitve prekrškov, iz zgoraj navedenih razlogov, zagotovljena za prekrškovni postopek pred sodiščem. Po določbi 2. alineje 29. člena Ustave RS velja pravica do obrambe z zagovornikom za eno izmed temeljnih ustavnih pravic, zaradi česar je strokovna pomoč, ki jo lahko obdolženemu nudi jamstvo, da se mu v postopku pred sodiščem omogoči uresničevanje drugih ustavnih pravic, bistveni element pravice do poštenega sojenja. Namen navedene določbe je namreč, da ima osumljenec pri svoji obrambi pomoč pravnega strokovnjaka in gre tako za uveljavljanje pravnega varstva pred sodiščem.5 Tožnik je že v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči napisal, da je Rom z nedokončano osnovno šolo, in da ne razume pomena in vsebine postopka ter listin, zato potrebuje pravnega strokovnjaka za pomoč pri zagovoru v prekrškovnem postopku na prvi in drugi stopnji, čemur (ob hkratnem upoštevanju teže zagroženih kazni oziroma skupne predpisane višine glob kot sankcij za prekrške ter posledične zagrožene kazni nadomestnega zapora in tožnikovih osebnih okoliščin) pritrjuje tudi tukajšnje sodišče, saj gre le tako lahko za zagotovitev poštenega postopka za osumljenega že od samega začetka njegove obravnave. Glede na to, da je tožnik obravnavan za večje število prekrškov v postopku, ki poteka pred sodiščem, gre po naravi stvari za kazensko zadevo6 in je nedvomno v interesu pravičnosti, da je tožniku kot osumljenemu omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku že v tem postopku, če sam nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako ustrezno varovana njegova pravica do poštenega sojenja.7

16. Po presoji kriterijev 24. člena ZBPP v kazenskih in tudi prekrškovnih zadevah je tako treba zadeve, v zvezi s katerimi je vložena prošnja za BPP, presojati razumno in z vidika pričakovanj, ki jih ima obdolženec. To pa je pričakovanje, da ne bo spoznan za odgovornega očitanih mu prekrškov oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero globe kot sankcije za prekrške. Tako pričakovanje pa ni niti nepravično niti nemoralno.

17. Čeprav drži, da ima tožnik oziroma vsaka stranka v prekrškovnem postopku v primeru, če zaradi premoženjskega stanja globe in stroškov ni zmožna plačati, najpozneje do poteka roka za plačilo možnost predlagati nadomestitev globe in stroškov postopka z delom v splošno korist, je po oceni sodišča uveljavljanje take možnosti v primeru, če stranka dejansko ne razume pomena postopka, vprašljivo. Po mnenju sodišča bi se tako moral upravni organ, glede na navedbe v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, na primeren način (npr. z izvedbo ustne obravnave), prepričati o tožnikovih osebnih okoliščinah oziroma ali je sposoben razumeti pomen postopka.

18. Sodišče je zato, v skladu z 2. in 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter, v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1, zadevo vrnilo v ponovni postopek toženi stranki, ki bo morala ob upoštevanju stališča sodišča, zavzetega v tej sodbi (peti odstavek 64. člena ZUS-1), ponovno odločiti o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. **K II. točki izreka:**

19. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnik, ki ga je v postopku upravnega spora zastopal pooblaščeni odvetnik, upravičen do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, kar znaša skupaj z 22% DDV 347,70 EUR. Navedeni znesek je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

20. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

21. Sodišče je, na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-18, odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v postopku pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

1 Sodišče zgolj pripominja, da tožena stranka v odločbi ni navedla višine globe, predpisane za prekršek po 5. točki prvega odstavka 161. člena Zakona o ohranjanju narave (ZON-C), ki za posameznika, skladno s četrtim odstavkom istega člena, znaša med 40,00 EUR in 100,00 EUR. 2 V c) točki tretjega odstavka 6. člena EKČP je določeno, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo, kdor je obdolžen kaznivega dejanja pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. 3 Prim. sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP): Zolotukhin proti Rusiji št. 14939/03 z dne 10. 2. 2009 in Maresti proti Hrvaški št. 55759/07 z dne 25. 6. 2009. 4 Sodbe ESČP v zadevi Quaranta pri Švici z dne 24. 5. 1991, Benham proti Združenemu kraljestvu z dne 10. 6. 1996, Talant Tunc proti Turčiji z dne 27. 3. 2007 ter Zdravko Stanev proti Bolgariji z dne 6. 11. 2012. 5 Tako tudi sodba Upravnega sodišča RS II U 357/2021-8 z dne 16. 2. 2022. 6 Tudi po stališču ESČP je treba zagotoviti kršitelju vse pravice poštenega postopka, če gre za po naravi stvari za kazensko zadevo (ne glede na dejstvo, v kateri zakon je umeščeno v domačem pravu - tako Zolotukhin proti Rusiji št. 14939/03 z dne 10. 2. 2009 in Flisar proti Sloveniji, št. 3127/09 z dne 29. 9. 2011), kamor sodi tudi pravica do zagovornika. Ker ZP-1 vsebuje nekatere posebne določbe v zvezi s sestavinami za prekrške in odgovornostjo zanj, se sklicuje tudi na določbe Kazenskega zakonika (KZ-1), ki jih je treba v postopkih o prekrških smiselno uporabljati (točki 26 in 33 obrazložitve sodbe v zadevi Flisar proti Sloveniji, št. 3127/09 z dne 29. 9. 2011). 7 Primeroma enako izhaja iz sodbe II U 375/2019 z dne 2. 10. 2019. 8 Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6.