Jedro

Pritožbeno sodišče ni upoštevalo pritožbenih navedb, ki se nanašajo na obdobje po končani glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na okoliščine, ki so nastale po izdaji izpodbijanega sklepa so neupoštevne, ker niso zajete s časovnimi mejami pravnomočnosti izpodbijane odločitve. Gre namreč za t.i. objektivno nova dejstva, torej dejstva, ki v času odločanja sodišča prve stopnje še niso obstajala. V skladu s sodno prakso in pravno teorijo je namreč mogoče v pritožbi v skladu s 337. členom ZPP oz. 34. členom ZNP-1 uveljavljati le tista "nova" dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave (ne pa dejstev, nastalih kasneje), saj je to trenutek, do katerega se raztezajo časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe.

Sodna praksa tolmači določbo 189. člena DZ v smislu, da morata starša praviloma prispevati k preživljanju svojih otrok v istem deležu od svojih prejemkov, pri čemer se med prejemki staršev ne upoštevajo niti otroški dodatki niti regres za prevoz na delo in prehrano na delu. Pri oceni preživninske sposobnosti se skladno s sodno prakso ne upošteva le plača, ampak vsi redni in izredni dohodki, splošno premoženjsko stanje in tudi možnosti za pridobivanje dohodkov (pridobitni potencial).

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi tako, da se sklep sodišča prve stopnje spremeni, in sicer:

-v drugem odstavku II. točke izreka se znesek 560,00 EUR nadomesti z zneskom 501,00EUR, v 1. alineji znesek 260,00 EUR nadomesti z zneskom 300,00 EUR in v 2. alineji znesek 300,00 EUR nadomesti z zneskom 201,00 EUR.

-v drugem odstavku III. točke izreka se znesek 520,00 EUR nadomesti z zneskom 462,00 EUR, v 1. alineji se znesek 265,00 EUR nadomesti z zneskom 275,00 EUR in v 2. alineji znesek 260,00 EUR nadomesti z zneskom 187,00 EUR.

-v IV. točki izreka se znesek 240,00 EUR nadomesti z zneskom 215,00 EUR in

-v V. točki izreka se znesek 220,00 EUR nadomesti z zneskom 198,00 EUR.

II.V preostalem delu se pritožba kot neutemeljena zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Udeleženca krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razvezalo zakonsko zvezo (I. točka izreka). V II. točki izreka je v prvem odstavku odločilo o preživninski obveznosti nasprotnega udeleženca - očeta do ml. hčere A. A. , glede preživninske obveznosti od 20.5.2025 do izdaje tega sklepa, in sicer znaša preživninska obveznost nasprotnega udeleženca 455,00EUR mesečno, katero katero slednji izpolnjuje v znesku 265,00EUR naturalno in 190,00EUR mesečno z nakazovanjem zneska na osebni račun predlagateljice. V drugem odstavku je odločilo o preživninski obveznosti nasprotnega udeleženca od izdaje sklepa sodišča prve stopnje dalje, in sicer je preživninsko obveznost določilo v znesku 560EUR, ki jo nasprotni udeleženec izpolnjuje na način, da 260EUR izpolnjuje naturalno, ko je ml. hči pri njem, ter v znesku 300,00EUR mesečno z nakazilom na osebni račun matere - predlagateljice. V III. točki izreka je v prvem odstavku odločilo o preživninski obveznosti nasprotnega udeleženca, ki jo ima do ml. sina B. B. od 20. 5. 2025 do 30. 9. 2025 in v drugem odstavku o njegovi preživninski obveznosti do ml. sina B. B. od 30.9.2025 dalje, in sicer je preživninsko obveznost nasprotnemu udeležencu določilo na 520,00 EUR, od tega naturalno pokriva 265,00 EUR, ko je sin pri njem in 260,00 EUR mesečno z nakazilom predlagateljic. V IV. točki izreka je odločilo, da je predlagateljica dolžna prispevati za preživljanje ml. hčere 240,00EUR in v V. točki izreka, da je dolžna za preživljanje ml. sina prispevati preživnino v višini 220EUR, kar izpolnjuje naturalno. V preostalem delu je predlog predlagateljice in predlog nasprotnega udeleženca, kjer zahtevata drugače, zavrnilo.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec. Meni, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede bivanjskih stroškov pri predlagateljici in nasprotnem udeležencu. Napačno je ugotovilo potrebe obeh ml. otrok iz naslova prehrane doma in iz naslova šolskih potrebščin. Sicer pa so se dejanske okoliščine po končanem naroku pred sodiščem prve stopnje spremenile, saj predlagateljica več nima stroškov z najemnino in obratovalnimi stroški, saj od 1.4.2026 živi pri očetu nasprotnega udeleženca. Nasprotno pa so se njemu s 15.3.2026 življenjski stroški spremenili, saj več ne biva pri očetu, ampak v najemniškem stanovanju, kjer plačuje mesečno najemnino brez obratovalnih stroškov v višini 1.000,00EUR, v stanovanju pa prebiva skupaj z novo partnerko. Nadalje meni, da je sodišče napačno ugotovilo preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca, saj so se njegovi dohodki sedaj bistveno zmanjšali, saj v gospodarski družbi očeta več ne dela in je sedaj njegov mesečni dohodek cca 1.000,00 EUR. Nadalje graja ugotovitev sodišča prve stopnje glede potreb otrok. Meni, da stroški prehrane ne morejo znašati 150,00EUR in znašajo največ 100,00EUR. Prav tako stroški šolskih potrebščin pretirani, ml. sin pa ne potrebuje novih očal vsako leto, sicer pa za ml. hči v celoti krije stroške prehrane in obšolskih obveznosti. Predlaga, da sodišče individualne potrebe ml. hčere oceni na znesek 400,00EUR in stroške ml. sina na znesek 350,00EUR. Predlaga, da oba udeleženca krijeta stroške otrok, vsak do 1/2 v okviru svojega gospodinjstva. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.V odgovoru na pritožbo se predlagateljica zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba nasprotnega udeleženca je delno utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6.Pritožbeno sodišče ni upoštevalo pritožbenih navedb, ki se nanašajo na obdobje po končani glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na okoliščine, ki so nastale po izdaji izpodbijanega sklepa so neupoštevne, ker niso zajete s časovnimi mejami pravnomočnosti izpodbijane odločitve. Gre namreč za t.i. objektivno nova dejstva, torej dejstva, ki v času odločanja sodišča prve stopnje še niso obstajala. V skladu s sodno prakso1 in pravno teorijo2 je namreč mogoče v pritožbi v skladu s 337. členom ZPP oz. 34. členom ZNP-1 uveljavljati le tista "nova" dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave (ne pa dejstev, nastalih kasneje), saj je to trenutek, do katerega se raztezajo časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe.

7.Glede zaupanja v skupno varstvo in vzgojo ter glede stikov, ki potekajo izmenično teden teden, je bilo odločeno s sodno poravnavo.

8.Pregled zadeva pokaže, da je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi o preživninski obveznosti nasprotnega udeleženca odločilo v dveh časovnih obdobjih, to je za ml. hči od vložitve predloga dne 20.5. 2025 pa do izdaje izpodbijanega sklepa in od izdaj izpodbijanega sklepa naprej in za ml. sina od vložitve predloga do 30.9.2025 in od 30.9.2025 naprej, saj je upoštevalo, da je pritožnik do konca postopka pred sodiščem prve stopnje kril stroške ml. hčere za šolsko malico in rokomet in da je kril stroške vrtca za ml. sina do 30.9.2025.

9.Materialnopravno podlago za določitev preživnine predstavljajo določbe DZ. V skladu z določbo prvega odstavka 183. člena DZ morajo starši preživljati svoje otroke do polnoletnosti. Višina preživnine se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezancev (189. člen DZ). Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja (prvi odstavek 190. člena DZ).

10.Sodna praksa tolmači določbo 189. člena DZ v smislu, da morata starša praviloma prispevati k preživljanju svojih otrok v istem deležu od svojih prejemkov,1 pri čemer se med prejemki staršev ne upoštevajo niti otroški dodatki2 niti regres za prevoz na delo in prehrano na delu.3 Pri oceni preživninske sposobnosti se skladno s sodno prakso ne upošteva le plača, ampak vsi redni in izredni dohodki, splošno premoženjsko stanje in tudi možnosti za pridobivanje dohodkov (pridobitni potencial).4

11.Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da so premoženjske zmožnosti nasprotnega udeleženca višje kot to zatrjuje v pritožbi oz. kot je navajal pred sodiščem prve stopnje in jih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v 24. točki obrazložitve. Povsem neživljenjsko je, da bi nasprotni udeleženec imel prihodke zgolj v višini 1.000,00 EUR, pri tem pa bi naj pokrival stroške najema stanovanja v višini 1.000,00 EUR, obratovalne stroške in ostale življenjske stroške, ki mu nastajajo, ne glede na dejstvo, da navaja, da mu pri tem pomaga njegova partnerka. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da njegovi dohodki znašajo vsaj 1.600,00 EUR mesečno oziroma je pridobitno sposoben takšne dohodke ustvariti. S tem je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je glede na prihodke nasprotnega udeleženca in prihodke predlagateljice nasprotni udeleženec sposoben kriti 70 % potrebnih stroškov za vsakega ml. otroka, predlagateljica pa 30 % (26. točka obrazložitve).

12.Pritožba graja odločitev sodišča prve stopnje glede višine preživnine, ki jo mora nasprotni udeleženec plačevati predlagateljici v denarju in se zavzema, da bi plačevala vsak stroške v okviru svojega gospodinjstva glede na dejstvo, da sta otroka polovico časa pri vsakem od njiju. Nasprotuje, predvsem prispevku 300,00EUR, ki ga mora plačevati za ml. hči, predlagateljici. Prav tako meni, da so individualni stroški za oba otroka previsoko odmerjeni.

13.Določitev preživnine ni zgolj matematični obračun temveč gre za oceno, saj so tako pri potrebah preživninskega upravičenca kot pri dohodkih in nujnih stroških preživninskih zavezancev možna različna nihanja, zato preživnine, ki se določa za v naprej, torej v negotovi prihodnosti, nikoli ni mogoče določiti do centa natančno. Zato je za presojo pravilnosti odmere preživnine bolj kot določitev vsake posamezne postavke preživninskih potreb pomemben končni znesek preživnine.

14.Sodišče druge stopnje gleda na oceno individualnih stroškov, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje v 21. točki obrazložitve zaključuje, da je sodišče prve stopnje slednje vendarle odmerilo v nekoliko previsokem znesku, predvsem iz naslova stroškov šolskih potrebščin in stroškov prehrane doma ter tudi za sina udeležencev glede stroškov očala. Tako je po oceni sodišča druge stopnje, upoštevaje starost otrok, dejstvo, da nimata nekih posebnih prehrambenih oz. zdravstvenih potreb in njune šolske oz. obšolske aktivnosti, primerna višina individualnih stroškov za ml. hči 400,00EUR in za ml. sina 350,00EUR.

15.Glede na drugačno oceno višine individualnih stroškov, upoštevaje kolektivne stroške, ki nastajajo pri predlagateljici v višini 216,00EUR mesečno na osebo (in ne 221,00EUR, kot je to, kot je to pomotoma zapisalo sodišče prve stopnje) in v višini 100,00 EUR na osebo pri nasprotnem udeležencu, upoštevaje, da nasprotni udeleženec krije 70% stroškov, predlagateljica pa 30%, spremenilo odločitev sodišča druge stopnje, ki se nanaša na višino preživninske obveznosti nasprotnega udeleženca od izdaje tega sklepa dalje za ml. hči in od 30.9.2025 za ml. sin (pritožbeno je sporna določena preživnina zgolj za to obdobje), na način, da je nasprotni udeleženec dolžan kriti preživnino za ml. hči v znesku 501,00EUR na način, da 300EUR krije naturalno, nasprotni udeleženki pa plačuje znesek 201,00EUR, predlagateljica pa naturalno krije preživnino v znesku 215,00 EUR, saj skupne potrebe ml. A. A. po oceni sodišča druge stopnje znašajo 716,00EUR.

16.Nadalje je sodišče druge stopnje spremenilo tudi odločitev, ki se nanaša na preživnino ml. sina, in sicer so potrebe slednjega na novo določena na znesek 660,00EUR, s tem, da predlagateljica v okviru svojega gospodinjstva pokriva delež v višini 198,00EUR, nasprotni udeleženec pa 275,00 EUR, predlagateljici pa je dolžan plačevati razliko, to je 187,00EUR.

17.Sodišče prve stopnje pri odločitvi glede višine preživnine, ki jo je dolžan plačevati nasprotni udeleženec, ni upoštevalo zneskov, ki jih slednje krije prostovoljno za svojo hči. Slednjega namreč sedaj zavezuje obveznost iz predmetnega sklepa, ki predstavlja tudi izvršilni naslov, s predlagateljico pa se vedno lahko dogovorita tudi drugače, seveda vse v največjo otrokovo korist.

18.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje v drugem odstavku II. točke izreka in v drugem odstavku III. točke izreka ter IV. in V. točki izreka delno spremenilo, kot izhaja iz izreka sklepa sodišča druge stopnje. (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

19.Udeleženca postopka krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1).

-------------------------------

1VSM sklep III Cp 834/2024 z dne 18.12.2024, VSM sklep III Cp 389/2023, VSM sklep III Cp 284/2020 z dne 27.05.2020, VSC sklep I Cp 219/2021 z dne 22.6.2021.

2J. Zobec v Ude, Galič (ur.) Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana, str. 228.

3VSL sklep IV Cp 1012/2022 z dne 18. 8. 2022, VSL sodba IV Cp 425/2021 z dne 20. 8. 2021, kjer je zavzeto stališče, da vsak od staršev prispeva za preživljanje skupnih otrok v istem odstotku od svojih pridobitnih zmožnosti. Glej tudi VSL sklep IV Cp 528/2022 z dne 17. 5. 2022.

VSRS sodba II Ips 186/2014 z dne 25. 9. 2014. VSL sklep I Cp 2773/2012 z dne 24. 12. 2012. VSRS sklep II Ips 10/2024 z dne 19. 6. 2024.