Jedro

Predlog za prenos krajevne pristojnosti lahko vloži preiskovalni sodnik, sodnik posameznik ali predsednik senata, obdolženec, oškodovanec, zasebni tožilec ali državni tožilec (drugi odstavek 35. člena ZKP).

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. S sklepom X K 5961/2013 z dne 10. 2. 2016 je Okrožno sodišče v Kopru deloma ugodilo predlogu višje državne tožilke in zaradi začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženja nezakonitega izvora v vrednosti 2.132.475,68 EUR v postopku finančne preiskave zoper obsojenega R. T. na podlagi 20. do 23. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (v nadaljevanju ZOPNI) odredilo začasno zavarovanje, in sicer je R. T. prepovedalo odtujitev ali obremenitev več nepremičnin, vozila in kapitalskih deležev ter razpolaganje s terjatvami in delnicami; družbi F., d. o. o., je prepovedalo odtujitev ali obremenitev stavbe ali delov stavbe in plačilo terjatev R. T.; prav tako je družbi H., d. o. o., prepovedalo plačilo terjatev R. T., vse do 4. 4. 2016. Z istim sklepom je sodišče zavrnilo predlog višje državne tožilke, da se obsojenemu R. T. prepove odtujitev ali obremenitev več nepremičnin in razpolaganje z zlatima palicama.

2. Zoper tak sklep je družba F., d. o. o., na podlagi petega odstavka 502.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 25. členom ZOPNI vložila ugovor, v katerem hkrati tudi predlaga, da o zadevi odloči sodišče izven pristojnosti Višjega sodišča v Kopru. Vložnica predlog utemeljuje s tem, da so se z zadevo X K 5961/2013 ukvarjali vsi sodniki kazenskega oddelka Okrožnega sodišča v Kopru, pa tudi predsednica tega sodišča, zato v postopku reševanja tega ugovora ne morejo zagotoviti videza nepristranskosti, saj so se že v postopku leta 2013 in 2014 jasno opredelili do zadeve in s tem tudi do odločitve v tej zadevi. Po vložničinih navedbah iz vsebine odločbe Višjega sodišča v Kopru izhaja, da je bila odločitev prvostopenjskega sodišča nepravilna in očitno arbitrarna. Na pristranskost vseh sodnikov, tudi sodnikov Višjega sodišča v Kopru, kaže dejstvo, da so družbi G., d. o. o., odvzeli premoženje, za katero so trdili, da ga je nanjo prenesel B. G., čeprav za tako trditev ni obstajal noben pisni dokaz. V spornem obdobju, ko naj bi se zgodil prenos, fizične osebe iz Slovenije na Hrvaškem niso mogle pridobiti lastninske pravice na nepremičninah, zato je bila odločitev sodišča arbitrarna ter je bil prizadet videz nepristranskosti sodišča. 3. Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče za postopek določi drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predlog za prenos krajevne pristojnosti lahko vloži preiskovalni sodnik, sodnik posameznik ali predsednik senata, obdolženec, oškodovanec, zasebni tožilec ali državni tožilec (drugi odstavek 35. člena ZKP).

4. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je družba F., d. o. o., z R. T. ožje povezana oseba (7. točka 4. člena ZOPNI) in glede katere je vzpostavljena zakonska domneva, da je obsojenec na njo brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, prenesel premoženje (6. člen ZOPNI). Zaradi takega statusa družbe F., d. o. o., v obravnavanem postopku ni izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 35. člena ZKP. Povedano drugače, vložnica predloga za prenos krajevne pristojnosti ni upravičeni predlagatelj za vložitev takega predloga. Zato je Vrhovno sodišče predlog za prenos krajevne pristojnosti zavrglo. Enako je Vrhovno sodišče odločilo že v sklepu I Kr 5961/2013 z dne 7. 5. 2015, v katerem je obravnavalo enako pravno situacijo.