Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba U 7/2002

ECLI:SI:VSRS:2002:U.7.2002 Upravni oddelek

razrešitev vodje državnega tožilstva odločba o razrešitvi obrazložitev odločbe bistvena kršitev določb postopka
Vrhovno sodišče
11. oktober 2002
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Za razrešitev vodje državnega tožilstva mora biti podan eden izmed razlogov za razrešitev iz 1. odstavka 41. člena Zakona o državnem tožilstvu. Odločba o razrešitvi mora vsebovati obrazložitev konkretne dejanske in pravne podlage za razrešitev. Če odločba nima takšne obrazložitve glede podanega zakonskega razloga za razrešitev, je pomanjkljivo obrazložena in je ni mogoče preizkusiti. Podana je bistvena kršitev določb postopka - 2. točka 1. odstavka 25. člena ZUS.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Vlade Republike Slovenije z dne 18.4.2002.

Obrazložitev

Tožena stranka je z odločbo z dne 18.4.2002 razrešila tožnika z mesta vodje ... državnega tožilstva v L. Svojo odločitev je oprla na 41. člen in 6. odstavek 23. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 63/94, 95/99, v nadaljevanju ZDT) in na 5. odstavek 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96, 47/97, 23/99, 119/00 in 30/01). Tožena stranka je v predmetni zadevi odločila na seji dne 18.4.2002, na predlog, ki ga je dal minister za pravosodje z dopisom z dne 12.4.2002. Tožnik je dne 21.6.2002 vložil tožbo proti navedeni odločbi tožene stranke, za katero navaja, da mu je bila vročena dne 24.5.2002. Zatrjuje, da mu v postopku ni bila dana možnost, da se pisno izjavi o vseh okoliščinah, ki zadevajo razrešitvene razloge. Ker mu ni bilo vročeno Poročilo o internem nadzorstvenem pregledu osebnega spisa M.M. z dne 26.3.2002, se glede njegove vsebine ni mogel izjasniti. Predvideva pa, da so v njem navedeni in podrobno obrazloženi razlogi za njegovo razrešitev. Zatrjuje, da v obravnavani zadevi niso podani razrešitveni razlogi v smislu določbe 1. odstavka 41. člena ZDT. V pobudi za njegovo razrešitev generalna državna tožilka navaja dva razloga za njegovo razrešitev. Prvi razlog se nanaša na ohranjanje neprimernega službenega in osebnega razmerja z delavko M.M., s čimer naj bi bil kršen zakon oziroma naj ne bi bil varovan ugled in dostojanstvo službe. Ta razlog v pobudi za njegovo razrešitev ni obrazložen, Ustava Republike Slovenije pa v 35. členu določa, da je človeku zagotovljena tudi njegova zasebnost. Drugi razlog se nanaša na ravnanje v nasprotju z veljavnimi predpisi glede zaposlitve in razporeditve na delovno mesto in določitve plače delavki M.M. Tožnik opisuje okoliščine v zvezi z zaposlitvijo imenovane na ... državnem tožilstvu v L. in navaja, da je imenovana bila dne 1.2.1997 razporejena na delovno mesto pomočnice vodje pisarne in je to delovno mesto zasedala tudi v času, ko je Računsko sodišče Republike Slovenije izvajalo revizijo poslovanja na ... državnem tožilstvu v L. V reviziji so bili pregledani personalni listi vseh zaposlenih, imenovana je v času revizije že dosegla količnik osnovne plače 3,00. Revizorjem računskega sodišča Republike Slovenije se njena napredovanja niso zdela sporna, saj so celo predlagali, da lahko tisti, ki še nimajo tako dolge delovne dobe, ki bi nadomestila manjkajočo izobrazbo, ostanejo razporejeni na delovno mesto, za katerega ne izpolnjujejo izobrazbe, če sklenejo dogovor o izobraževanju in začnejo pridobivati manjkajočo izobrazbo.

Delovnopravno je bila imenovana obravnavana enako kot drugi administrativno tehnični delavci. Svoje delo je opravljala samostojno in izredno uspešno. Iz Poročila Državnega tožilstva Republike Slovenije o splošnem nadzorstvenem pregledu ... državnega tožilstva v L. v letih 1999 in 2000 izhaja, da za leto 2000, ko je bila imenovana odgovorna za vodenje vpisnika in za pisarniško poslovanje, ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Dne 12.6.2001 je imenovana v svoji predstavitvi generalni državni tožilki povedala, da je bila z mesecem junijem 2000 razporejena na delovno mesto vodje urada ... državnega tožilstva, za katerega nima zahtevane izobrazbe, da pa jo ob delu že pridobiva.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da prereka tožnikove navedbe, v kolikor se z njimi izrecno ne strinja in predlaga, da sodišče zavrne tožnikovo tožbo. Navaja, da so v predlogu za razrešitev in v izpodbijani odločbi navedeni tisti razlogi, s katerimi je bil tožnik seznanjen, ne nazadnje pa so mu bile vse okoliščine znane tudi kot vodji ... državnega tožilstva v L. V izjavi z dne 5.4.2000 je tožnik izrecno navedel, da se zaveda načelne neprimernosti ohranjanja službenega in osebnega razmerja z delavko M.M. in da si bo imenovana zato poiskala službo drugje. To pomeni, da se je že takrat zavedal, kaj bi moral storiti. V zvezi z delovnopravnim položajem imenovane pa tožena stranka navaja, da okoliščine, ki jih tožnik navaja v zvezi z njenim delom, ne morejo spremeniti dejstva, da imenovana ni izpolnjevala pogoja izobrazbe za delovno mesto pomočnice vodje urada, niti za delovno mesto vodje urada. Po Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest strokovnih in administrativno tehničnih delavcev ... državnega tožilstva v L. se za delovno mesto vodje urada državnega tožilstva zahteva višja izobrazba. Ob razporeditvi na to delovno mesto dne 1.6.2000 je imenovana imela IV. stopnjo izobrazbe, saj je dne 27.2.2002 pridobila šele V. stopnjo izobrazbe. Za delovno mesto pomočnice vodje urada je v navedenem pravilniku zahtevana 4 letna srednja šola, katere imenovana ob razporeditvi na to delovno mesto tudi ni imela. Glede na to, da je bila že sama razporeditev imenovane na delovno mesto v nasprotju s predpisi, so bila v nasprotju s predpisi tudi njena napredovanja.

Državni pravobranilec Republike Slovenije je prijavil udeležbo kot zastopnik javnega interesa, ni pa podal odgovora na tožbo.

Tožba je utemeljena.

Razlogi za prenehanje funkcije vodje državnega tožilstva z razrešitvijo so določeni v 1. odstavku 41. člena ZDT. Po določbi navedenega člena ZDT vodji državnega tožilstva preneha funkcija smiselno iz razlogov iz 63. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 26/99, 38/99 in 28/2000, v nadaljevanju ZS) ali če svoje funkcije ne opravlja po predpisih in pravočasno ali če s svojim ukrepanjem in ravnanjem izkaže, da ni sposoben ali primeren za opravljanje vodstvene funkcije. V 63. členu ZS, na katerega smiselno uporabo se sklicuje 1. odstavek 41. člena ZDT, so določeni razlogi za razrešitev predsednika sodišča. Temu preneha funkcija, če mu preneha ali je razrešen sodniške funkcije, če je imenovan za sodnika ali predsednika drugega sodišča, če se odpove funkciji predsednika sodišča, če ni ponovno imenovan po poteku dobe, za katero je bil imenovan. Glede na navedeno mora biti za razrešitev vodje državnega tožilstva podan eden izmed razlogov za razrešitev iz 1. odstavka 41. člena ZDT.

Po 2. odstavku 41. člena ZDT se za postopek razrešitve vodje državnega tožilstva smiselno uporabljajo določbe ZS, o razrešitvi pa odloča organ, ki je pristojen za njegovo imenovanje. O imenovanju vodje državnega tožilstva odloča po 6. odstavku 23. člena ZDT Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za pravosodje in po poprejšnjem mnenju personalne komisije in generalnega tožilca Republike Slovenije, kolikor ta zakon ne določa drugače. Glede na navedeno se postopek za razrešitev vodje državnega tožilstva ne more začeti brez predloga ministra za pravosodje, v postopku razrešitve, za katerega veljajo smiselno določbe ZS, pa mora Vlada Republike Slovenije pridobiti mnenje personalne komisije in generalne državne tožilke.

Sodišče je v konkretni zadevi štelo tožnikovo tožbo za pravočasno, saj v spisih, ki jih je poslala tožena stranka, ni povratnice, ki bi dokazovala, da je bila izpodbijana odločba vročena tožniku. Pa tudi sicer tožena stranka v odgovoru na tožbo ne ugovarja tožnikovi navedbi, da mu je bila izpodbijana odločba vročena dne 24.5.2002. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se njena obrazložitev sklicuje na določbe 1. in 2. odstavka 41. člena in 6. odstavka 23. člena ZDT in povzema njihovo vsebino. Sklicuje se na podan predlog ministra za pravosodje z dne 12.4.2002, da je tožnik pri opravljanju svoje funkcije ravnal v nasprotju s predpisi in na dopis generalne državne tožilke z dne 29.3.2002, da se tožnik razreši zaradi neprimernosti za opravljanje vodstvene funkcije na podlagi 1. odstavka 41. člena ZDT. Nadalje vsebuje obrazložitev še ugotovitve personalne komisije in njeno mnenje, dano z dopisom z dne 10.4.2002, da tožnik ni ravnal v skladu s predpisi o razporeditvi delavcev na delovno mesto, njihovem napredovanju in določitvi plače in da je s svojim ukrepanjem in ravnanjem izkazal, da ni primeren za opravljanje vodstvene funkcije.

Po presoji sodišča obrazložitev izpodbijane odločbe nima navedb o tem, kateri razrešitveni razlog iz 1. odstavka 41. člena ZDT je podan, niti obrazložitve odločilnih dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev. Nima opisa konkretnih očitanih ravnanj oziroma vsebine izkazane neprimernosti za opravljanje vodstvene funkcije, niti navedbe, kateri predpisi o razporejanju delavcev na delovno mesto, njihovem napredovanju in določitvi plače, so bili kršeni. Samo povzemanje zakonskega besedila 1. odstavka 41. člena ZDT, da je tožnik kršil predpise o razporeditvi delavcev na delovno mesto, njihovem napredovanju in določitvi plače oziroma, da je s svojim ravnanjem izkazal, da ni primeren za opravljanje vodstvene funkcije, pa po presoji sodišča ne zadostuje za sprejem odločitve o prenehanju funkcije vodje državnega tožilstva z razrešitvijo. Tudi iz listin, na katere se sklicuje obrazložitev izpodbijane odločbe in so v spisih, ni razvidno, s katerim konkretnim ravnanjem naj bi tožnik kršil določbe posameznega predpisa o razporejanju delavcev, njihovem napredovanju in določitvi plače. V spisih tudi ni odločb o zaposlitvi, določitvi plače in napredovanjih M.M. Po presoji sodišča pa bi izpodbijana odločba kot posamični akt, ki posega v tožnikove pravice, morala vsebovati tudi navedbo konkretne dejanske in pravne podlage za odločitev, saj se samo na tak način zagotavlja ustavna pravica do zakonitega postopka, posledično pa tudi pravica do učinkovitega sodnega varstva. Sodišče je zato presodilo, da je izpodbijana odločba glede zakonskih razlogov za razrešitev tako pomanjkljivo obrazložena, da je ni mogoče preizkusiti.

Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS v zvezi s 2. točko 1. odstavka 25. člena ZUS.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia