Jedro

Pogoji na strani umrlega zavarovanca, to je pokojnega tožničinega moža, niso bili izpolnjeni in tožnica kot vdova umrlega zavarovanca po prvem odstavku 52. člena ZPIZ-2 že samo iz tega razloga ne more pridobiti pravice do vdovske pokojnine. Za priznanje pravice do vdovske pokojnine morajo biti namreč poleg pogojev na strani vdove (53. člen ZPIZ-2) izpolnjeni tudi pogoji na strani umrlega (52. člen ZPIZ-2), teh pa tožničin mož v konkretnem primeru ne izpolnjuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe toženca št. ... z dne 1. 6. 2021 in sklepa št. ... z dne 22. 4. 2021 ter da se zadeva vrne toženi stranki v novo upravno odločanje.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je zavrnjena njena zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine. V Republiki Sloveniji je njen pokojni mož pridobil določeno pokojninsko dobo. V času njegove smrti je bila njegova soproga, s smrtjo pa je zakonska zveza prenehala. V obrazložitvi izpodbijanih odločb je navedeno, da bi njen pokojni mož v času smrti moral dopolniti 13 let pokojninske dobe, da bi lahko pridobil pravico do invalidske pokojnine. Teh pogojev pa ni izpolnil. Sprašuje se, zakaj je fond PIO BIH vložil zahtevo, če je vedel, da ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine. Sedaj je zbolela in ni zmožna za delo tako, da se s svojim delom ne more preživljati. Predlaga, da se pri obravnavanju vloge za priznanje pravice do vdovske pokojnine upošteva njeno zdravstveno stanje izkazano z zdravniškimi izvidi, ki jih lahko predloži. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Drugih kršitev pa pritožba ne očita.

5. Predmet sodne presoje je dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 1. 6. 2021, s katero je zavrnil tožničino pritožbo vloženo zoper sklep iste opr. št. z dne 22. 4. 2021. S slednjim sklepom je toženec zavrgel tožničin predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo opr. št. ..., št. dosjeja ... z dne 16. 10. 2019, ker obnovitveni razlogi, navedeni v 260. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZUP) niso podani. V zadevi je sporno, ali so izpolnjeni pogoji za obnovo postopka končanega s citirano odločbo.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listinske dokumentacije izhaja, da je toženec z odločbo z dne 16. 10. 2019, potrjeno z drugostopno odločbo z dne 15. 1. 2020 zavrnil tožničino zahtevo za priznanje pravice do sorazmernega dela vdovske pokojnine na podlagi 52. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-2), ker niso izpolnjeni pogoji na strani umrlega zavarovanca. Tožničin pokojni mož A. A., rojen ... 1959 je umrl ... 2018. Skupno je dopolnil 9 let in 10 dni pokojninske dobe, od tega v Sloveniji s prekinitvami 5 let, 5 mesecev in 17 dni ter v Švici s prekinitvami 2 leti in 6 mesecev ter v Republiki Hrvaški 1 leto in 23 dni. S strani Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je bil s sodbo opr. št. XII Ps 109/2020 z dne 12. 11. 2020 zavrnjen tožbeni zahtevek tožnice, da se citirani odločbi toženca z dne 16. 10. 2019 in z dne 15. 1. 2020 odpravita ter da se zadeva vrne v novo upravno odločanje. Kot izhaja iz obrazložitve sodbe umrli zavarovanec A. A. na dan smrti ni bil uživalec predčasne, starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja ali uživalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja niti ni izpolnil pogojev za pridobitev pravice do predčasne, starostne oziroma invalidske pokojnine. Za pridobitev pravice do predčasne pokojnine bi namreč moral do dneva smrti dopolniti starost 60 let in 40 let pokojninske dobe (29. člen ZPIZ-2) ali za priznanje pravice do starostne pokojnine starost 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa oziroma starost 65 let in 15 let pokojninske dobe. Za pridobitev pravice do invalidske pokojnine pa bi moral dopolniti najmanj 13 let pokojninske dobe, to je skladno z določbo 42. člena ZPIZ-2 eno tretjino obdobja od dopolnjenega 20 leta starosti do nastanka invalidnosti, ki je v konkretnem primeru dan smrti.

7. Pogoji na strani umrlega zavarovanca, to je pokojnega tožničinega moža, tako niso bili izpolnjeni in tožnica kot vdova umrlega zavarovanca po prvem odstavku 52. člena ZPIZ-2 že samo iz tega razloga ne more pridobiti pravice do vdovske pokojnine. Za priznanje pravice do vdovske pokojnine morajo biti namreč poleg pogojev na strani vdove (53. člen ZPIZ-2) izpolnjeni tudi pogoji na strani umrlega (52. člen ZPIZ-2), teh pa tožničin mož v konkretnem primeru ne izpolnjuje. Tožničin mož je umrl ... 2018 star 59 let, dopolnil pa je skupno zgolj 9 let in 10 dni pokojninske dobe in torej ne vsaj 13 let zavarovalne dobe, da bi bili na njegovi strani izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do vdovske pokojnine. Ker morajo biti izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do vdovske pokojnine tako na strani umrlega kot na strani vdove umrlega zavarovanca, sodišče morebitnega izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela vdovske pokojnine na tožničini strani ni ugotavljalo.

8. Tožnica je dne 5. 4. 2021 vložila zahtevo za obnovo postopka glede priznanja pravice do sorazmernega dela vdovske pokojnine na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Ur. l. RS, št. 37/08, v nadaljevanju: Sporazum), v katerem kot razlog za upravičenost do sorazmernega dela vdovske pokojnine navaja njeno zdravstveno stanje. Sodišče prve stopnje in pred tem toženec je iz zgoraj navedenih razlogov bolezensko stanje tožnice pravilno štelo, da ne predstavlja takšnih razlogov, ki bi pripeljali do drugačne odločitve glede pravice do sorazmernega dela vdovske pokojnine, saj ne gre za novo dejstvo ali nov dokaz, ki bi pripeljal do drugačne odločitve.

9. Skladno s 1. točko 260. člena ZUP se lahko postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.

10. V obravnavanem primeru tožničino zdravstveno stanje zagotovo tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavlja novega dejstva ali novega dokaza, ki bi pripeljal do drugačne odločitve, saj je bil razlog za pravnomočno zavrnitev pravice do vdovske pokojnine neizpolnjeni pogoji zahtevane pokojninske dobe na strani umrlega. Tožničine navedbe o njenem zdravstvenem stanju, da ni zmožna za delo in da se s svojim delom ne more preživljati in dejstvo, da je bil pokojni mož njen zakoniti soprog, ne vplivajo na predmetno odločitev, saj ne gre za razloge iz prvega odstavka 260. člena ZUP. Iz enakih razlogov pa tožnica ne bi bila uspešna niti z izrednim pravnim sredstvom po 183. členu ZPIZ-2. 11. Na podlagi vsega obrazloženega je sodišče prve stopnje pravilno v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom ZDSS-1 štelo izpodbijani odločbi toženca za pravilni in zakoniti ter tožbeni zahtevek zavrnilo. Iz enakih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.