Jedro

V 55. členu ZIZ so določeni ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo. Takšnih razlogov prosilka v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni navajala, zato je izvršilno sodišče pravilno presodilo, da ugovor ni obrazložen. Tako prosilka s pritožbo zoper sklep o izvršbi ne more uspeti, torej ni izpolnjen pogoj verjetnosti izgleda za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, številka Bpp 2563/2010 z dne 6. 12. 2010 je tožena stranka odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč (dalje bpp), ki jo je dne 6. 12. 2010 vložila A.A. (tožnica v tem sporu) kot neutemeljena zavrne. Tožena stranka razlaga, da je prosilka prošnjo vložila v zvezi z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, številka P 36/2009 z dne 5. 11. 2009. V ugovoru je navajala, da je Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah ob izdaji sklepa ravnalo nezakonito in nepravilno, v nadaljevanju pa je podala podrobno obrazložitev dogodkov, ki so bili predmet razsojanja v pravdnem postopku. Ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo, so primeroma našteti v 55. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (dalje ZIZ), prosilka pa v ugovoru zoper sklep ni navajala pravno relevantnih dejstev. Tožena stranka ugotavlja, da je izvršilno sodišče pravilno štelo, da ugovor dolžnice ni obrazložen, pri čemer je pravilno uporabilo določbe drugega odstavka 53. člena ZIZ in na podlagi 58. člena ZIZ ugovor dolžnice kot neutemeljen zavrnilo. Ne držijo tudi trditve prosilke, da je izvršilno sodišče ob izdaji sklepa napačno ugotovilo dejansko stanje. Predlog za izvršbo je podan na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, ki je izvršilni naslov. Izvršilno sodišče je v izpodbijanem sklepu obrazložilo, da je v skladu s 1. členom ZIZ ob izdaji sklepa o izvršbi vezano na izvršilni naslov in se v pravilnost postopka pred sodiščem, ki je izdalo izvršilni naslov, ne more spuščati, niti ni pristojno, da bi ugotavljalo, ali je dejansko stanje v izvršilnem naslovu pravilno ugotovljeno.

Tožeča stranka v tožbi, ki je dokaj nerazumljiva, smiselno uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. V obširnih tožbenih navedbah navaja, da se ne strinja z odločitvijo, da se ji ne dodeli odvetnika oziroma bpp odkloni. V celoti izpodbija vse odločitve okrajnega sodišča in zahteva ponovno obravnavo. Še enkrat podrobno navaja vso dejansko stanje, ki je bilo po njenem mnenju, v tem pravdnem postopku, na podlagi katerega je bil izdan izvršilni naslov, napačno ugotovljeno, navaja tudi nepravilne ugotovitve preiskovalnih organov glede zaslišanja B.B., ki je stregel po življenju skupaj s sodelavcem C.C. iz D., nepravilnosti glede zamenjave ključavnice, ki jih sodišče ni ugotavljalo in prilaga vse zapisnike o zaslišanju prič na policiji. Prosi za odvetnika, ker je mnenja, da se ji godi krivica, in da potrebuje bpp v tem izvršilnem postopku.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Tožnica kot prosilka za bpp predlaga, da se ji le-ta dodeli za pomoč glede vložitve pritožbe zoper Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju, številka I 691/2010 z dne 1. 12. 2010. Z navedenim izvršilnim sklepom je sodišče zavrnilo ugovor tožnice kot dolžnice (prosilke) z dne 15. 11. 2010 zoper sklep o izvršbi, številka I 691/2010 z dne 10. 11. 2010. Zakon o brezplačni pravni pomoči (dalje ZBPP) določa pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (dalje bpp), med katerimi so subjektivni pogoji, ki so vezani na stranko, in ki določajo njen finančno premoženjski položaj, ki pa se v tem postopku ni presojal glede na to, da je tožena stranka odobritev bpp prosilki (tožnici v tem postopku), zavrnila že zaradi tega, ker ni bil izpolnjen objektivni pogoj, ki ga določa 24. člen ZBPP. Navedena zakonska določba namreč določa, da se pri presoji dodelitve bpp kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev bpp, predvsem, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, in da je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. V obravnavanem primeru je torej sporna izpolnitev pogojev po 24. členu ZBPP, ki tudi po presoji sodišča niso izpolnjeni, glede na to, da prosilka nima verjetnega izgleda za uspeh s pritožbo proti sklepu Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, številka I 691/2010 z dne 1. 12. 2010, s katerim je sodišče zavrnilo njen ugovor proti izvršilnemu sklepu z dne 10. 11. 2010. Kot že navaja tožena stranka v razlogih izpodbijane odločbe, so v 55. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, številka 3/2007 UPB-4, ZIZ), določeni ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo, takih razlogov pa prosilka niti v ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 1. 12. 2010 ne navaja. Tako je izvršilno sodišče pravilno presodilo, da prosilkin ugovor zoper sklep o izvršbi ni obrazložen, ter v skladu z drugim odstavkom 53. člena ZIZ v povezavi z 58. členom tega zakona, njen ugovor zoper sklep o izvršbi zavrnilo. Tudi po presoji sodišča, kot že navedeno, prosilka s pritožbo zoper Sklep o izvršbi z dne 1. 12. 2010 ne more uspeti, torej ni izpolnjen pogoj verjetnosti izgleda za uspeh, kot ga določa 24. člen ZBPP. V izvršilni zadevi, ki je za prosilko sporna, materialno pravo ni bilo nepravilno uporabljeno, tožnica pa tudi v tožbi ne navaja takšnih dejstev ali dokazov, ki bi lahko imeli za razlago drugačno ugotovitev, kot jo je že podala tožena stranka.

Tožbo je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06, 62/10, dalje ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.