Jedro

Možnosti za pridobitev drugega stanovanja in stanovanjske potrebe razvezanih zakoncev je treba pretehtati v njunem medsebojnem razmerju.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje po drugem sodniku.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ponovno zavrnilo predlog Š. K., da se ona določi za najemnico dvosobnega stanovanja v podpritličju x, obenem pa odločilo, da najemnik tega stanovanja ostane nasprotni udeleženec A. J.. Predlagateljici je naložilo, da se v roku 90 dni izseli.

Pritožba, ki jo je proti sklepu vložila predlagateljica sama, dopolnil pa njen pooblaščenec, graja predvsem dejanske ugotovitve, ki so nepopolne in zmotno ocenjene in so zato na njih temelječi zaključki sodišča napačni. Predlaga, da se sklep spremeni tako, da se njo določi za najemnico, oz. da se razveljavi in zadeva vrne v odločanje pred drugim sodnikom prve stopnje. Okoliščina, da je bilo prejšnje stanovanje dodeljeno zaradi zaposlitve nasprotnika v E. in da brez tega predhodnega stanovanja tudi sedanjega solidarnostnega ne bi dobil, je povsem nepomembna v tej zadevi, čeprav jo prvo sodišče šteje za odločilno. Če stranki ne bi prebivali v zasilnem stanovanju tovarne Elma, bi prebivali v podnajemniškem in bi bili še toliko bolj upravičeni do pridobitve solidarnostnega stanovanja, kakršno sporno stanovanje je. Pomanjkljivo pa so ugotovljene tudi druge pomembne okoliščine. Tako n. pr. sodišče ni preskrbelo podatkov o zadnjih nasprotnikovih dohodkih, ampak je upoštevalo tiste iz leta 1992, ko so bile plače nižje. Ni upoštevalo dejstva, da je nasprotnik nameraval sporno stanovanje odkupiti, kar mu je bilo celo preprečeno z začasno odredbo in torej ima očitno precejšnja denarna sredstva.

Ima pa tudi nepremičnine v Z.. Vse to mu daje večje možnosti za pridobitev drugega najemnega ali podnajemnega stanovanja v x ali okolici. Neutemeljeno je sodišče tudi ocenilo, da zdravstveno stanje predlagateljice ne vpliva na odločitev, ker ne gre za resne bolezni.

Iz predložene medicinske dokumentacije izhajajo kronične bolezni, zaradi katerih se zdravi in zaradi katerih tudi nima možnosti, da bi dobila zaposlitev.

Pritožba je utemeljena.

Razmere in dejstva, ki so v preteklosti privedla do pridobitve sedaj obravnavanega stanovanja, vsaj v konkretni zadevi gotovo ne sodijo med "druge okoliščine primera", ki jih sodišče v smislu določila 2. odst. 57. člena Stanovanjskega zakona - SZ (Ur. l. RS št. 18/91-I) upošteva pri odločanju o tem, kateri od bivših zakoncev bo postal ali ostal najemnik stanovanja. Bistveno je sedanje stanje, v zvezi z njim pa primerjava razmer med obema udeležencema, ki privede do ugotovitve, kateri od njiju ima večje potrebe po stanovanju. Prvo sodišče sicer je ocenjevalo dejstva, ki so načelno odločilnega pomena po navedenem predpisu, vendar pa se do njih ni opredelilo v smeri primerjave teh dejstev na strani enega in drugega od bivših zakoncev.

Tudi če morda predlagateljičine izkazane zdravstvene težave objektivno niso resnejšega značaja, pa je možno, da zanjo vendarle pomenijo določeno oviro za pridobivanje dodatnih sredstev za življenje in s tem za pridobitev drugega stanovanja, zlasti pa je verjetno zaradi teh težav v slabšem položaju v primerjavi z nasprotnikom, ki kakšnih bolezni niti ni izkazal. Enako velja za premoženjsko stanje. Nasprotnikov osebni dohodek, kakršen je izkazan, nedvomno zadošča le za preživetje, še toliko bolj pa predlagateljičino nadomestilo za čas nezaposlenosti, ki je skoraj še enkrat manjše. Ugotoviti bi kazalo tudi, ali in kakšne konkretne posledice ima lastništvo nepremičnin v H., ki so sicer očitno skupno premoženje obeh strank, na možnost pridobitve drugega stanovanja v x za enega in drugega, oz. kot perspektiva za bivanje po upokojitvi.

Zaradi navedenih pomanjkljivosti je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP). V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče preskrbeti novejše podatke o prejemkih obeh strank ter ugotoviti, kakšne so možnosti enega in drugega od udeležencev za morebitno dodatno pridobivanje sredstev (za nasprotnika omenjene v pritožbi), kakor tudi o predvidenih možnostih nadaljnje zaposlitve ali upokojitve predlagateljice, ki se ji bo status brezposelne osebe kmalu iztekel (A 3), ter o njenem zdravstvenem stanju. Na taki osnovi ter ob upoštevanju še drugih odločilnih dejstev, pa se bo moralo prvo sodišče opredeliti, katera od strank ima v razmerju med njima več možnosti za pridobitev drugega stanovanja oz. večjo potrebo po sedanjem stanovanju.

V skladu z določilom 371. člena ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP je pritožbeno sodišče odredilo, da se zadeva obravnava pred drugim prvostopnim sodnikom.