Jedro

Prvostopenjsko sodišče je dejstva, zatrjevana v dopolnitvi tožbe, pravilno štelo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP), pri čemer priznanih dejstev ni potrebno dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Posledično tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da toženi stranki ni bila omogočena udeležba v sodnem postopku oziroma da se njene navedbe in dokazi niso upoštevali (uveljavljanje kršitev po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati 1.166,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 12. 2022 dalje ter ji povrniti pravdne stroške v višini 190,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno sodbo se je iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožila tožena stranka in višjemu sodišču predlagal, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). V skladu z navedenim je o pritožbi odločala višja sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP), sodišče pa je pritožbo obravnavalo v okviru dopustnih pritožbenih razlogov, ki so v sporu majhne vrednosti omejeni na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. V konkretnem primeru je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo za opravljena krovno kleparska dela v višini 1.166,25 EUR.

7. Pritožba sodišču prve stopnje očita, da je napačno uporabilo določbo drugega odstavka 214. člena ZPP, s tem, ko je zaključilo, da je tožena stranka priznala trditve tožeče stranke iz dopolnitve tožbe z dne 8. 3. 2024, ker na dopolnitev tožbe ni odgovorila. Navaja, da je na vse trditve tožeče stranke odgovorila že v svojem ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 28. 12. 2023, še preden jih je tožena stranka podala, saj ji je bilo njeno stališče že vnaprej znano.

8. Tožena stranka s povzetimi pritožbenimi navedbami uveljavlja kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP, kar v sporih majhne vrednosti, kot je obravnavani, ni dovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP). Ne glede na navedeno in upoštevaje, da tožena stranka iz zatrjevane relativne bistvene kršitve izvaja bistveno kršitev določb postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, se je višje sodišče do pritožbenih navedb vseeno vsebinsko opredelilo.

9. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje pri svoji presoji upoštevalo navedbe tožene stranke iz ugovora zoper sklep o izvršbi, pri čemer pa je trditve tožeče stranke iz dopolnitve tožbe štelo za priznane, ker jih tožena stranka tudi v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni obrazloženo prerekala oziroma zanikala (drugi odstavek 214. ZPP), in ne zgolj zato, ker na dopolnitev tožbe ni odgovorila.

10. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe pojasnila, da so bila vsa dela po spornem računu za opravljene krovsko kleparske storitve dokončana dne 7. 12. 2022 račun pa izdan in toženi stranki (po e-mailu) poslan dne 8. 12. 2022. Podrobno je opisala nadaljnjo komunikacijo s tožečo stranko, pri čemer je pojasnila, da ji je tožeča stranka najprej zagotovila, da bo račun v celoti plačan v nekaj dneh, po večkratnih opominih pa je dne 27. 3. 2023 dobila odgovor, da ima tožena stranka dne 6. 4. 2023 prevzem objekta, ko bo tudi prejela plačilo s strani investitorja in bo lahko poravnala preostanek dolga. Od takrat se tožena stranka ni več odzivala na klice in e-maile, tožeči stranki pa tudi nikoli ni podala pripomb na izdani račun oziroma opravljeno storitev. Svoje navedbe je tožeča stranka izkazovala s predložitvijo predračunov, računov ter pisne komunikacije med strankama.

11. Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, po kateri tožena stranka konkretiziranih navedb tožeče stranke v dopolnitvi tožbe s pavšalnimi navedbami v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni obrazloženo prerekala (drugi odstavek 214. člena ZPP). Tožena stranka je v ugovoru zgolj trdila, da tožeča stranka ni opravila dogovorjenega obsega dela, zaradi česar naj bi izostalo delo opravila sama, pri čemer teh navedb ni v ničemer obrazložila. Ni pojasnila niti, katera konkretna dela naj bi ostala neopravljena oziroma jih je izvedla sama, niti, kdaj in kako naj bi tožečo stranko o tem obvestila in ji določila primerne dodatni rok za izvedbo del. Prav tako ni v ničemer obrazložila, na kakšni podlagi bi ji tožeča stranka morala izdati garancijo za opravljena dela, ki jo je zahtevala. Takšna (gola, prazna) navajanja dejstev pa ne morejo izničiti domneve o priznanju dejstev. Za kaj takega bi se morala tožena stranka v obravnavani zadevi vsaj konkretno opredeliti glede okoliščin komunikacije s tožečo stranko in navesti, katera dela naj bi ostala neopravljena. Posebej to velja ob upoštevanju, da je tožeča stranka svojemu trditvenemu bremenu na konkretni ravni zadostila.

12. Prvostopenjsko sodišče je tako dejstva, zatrjevana v dopolnitvi tožbe, pravilno štelo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP), pri čemer priznanih dejstev ni potrebno dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Posledično tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da toženi stranki ni bila omogočena udeležba v sodnem postopku oziroma da se njene navedbe in dokazi niso upoštevali (uveljavljanje kršitev po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP).

13. Povsem zgrešeni so tudi pritožbeni očitki o kršitvi določila drugega odstavka 453.a člena ZPP. Kot to izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, obravnavan postopkovna določba v konkretni zadevi sploh ni bila podlaga za postopanje sodišča prve stopnje.

14. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pravilno uporabilo materialno pravo, tj. določbe Obligacijskega zakonika - OZ, ki urejajo podjemno pogodbo, pri čemer tudi ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

15. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker je tožena stranka s pritožbo v celoti propadla, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 458, 458/1

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.