Jedro

V obravnavanem časovnem obdobju (28. 9. 2021) je veljal Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 147/21, 149/21 in 152/21 - v nadaljevanju Odlok 147/21). Čeprav je slednji v 1. alineji drugega odstavka 5. člena določal, da morajo pogoj PCT izpolnjevati vse osebe, ki so uporabniki storitev ali udeleženi ali prisotni pri izvajanju dejavnosti ali v okoljih v Republiki Sloveniji iz prvega odstavka navedenega člena (delavci in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, ali samostojno opravljajo dejavnost), pa zgolj na podlagi te določbe ni bilo mogoče zakonito omejiti dostopa do sodišč. Poslovanje sodišč urejata zakon in sodni red (6. člen Zakona o sodiščih - ZS), ob razglašenih izrednih dogodkih pa še predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z odredbo (83.a člen ZS), zaradi česar odlok izvršilne veje oblasti ne more nadomestiti odsotnosti zahtevane podlage za omejevanje pravice do sodnega varstva. Da dne 28. 9. 2021 ni obstajala pravna podlaga, na podlagi katere bi bil lahko pritožniku, ki ni izpolnjeval pogojev PCT, zakonito onemogočen dostop do sodišča in s tem pristop na narok glavne obravnave.

Izrek

Pritožbi priče A. A. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom II K 57811/2019 z dne 28. 12. 2021 na podlagi tretjega odstavka 309. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 78. člena ZKP priči A. A. izreklo denarno kazen v višini 300,00 EUR, ki jo je imenovani dolžan plačati v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga. Če denarne kazni ne bo mogoče prisilno izterjati, jo bo sodišče na podlagi 130. člena ZKP izvršilo tako, da bo za vsakih 42,00 EUR dolga določilo en dan zapora.

2. Zoper sklep se je pritožil A. A. brez izrecne navedbe pritožbenega razloga, smiselno pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje priči A. A. neupravičeno izreklo disciplinsko denarno kazen.

5. Pritožnik namreč utemeljeno graja presojo sodišča prve stopnje o njegovem neopravičenem izostanku z naroka glavne obravnave dne 28. 9. 2021. Kot izhaja iz uradnega zaznamka varnostne službe Okrajnega sodišča v Mariboru (list. št. 217), do katerega se sodišče prve stopnje niti ni opredelilo, je pritožnik navedenega dne pristopil na sodišče, vendar ni izpolnjeval pogoja PCT (pogoj prebolevnosti, cepljenosti ali testiranja), zaradi česar mu varnostna služba ni dovolila vstopiti v prostore sodišča in s tem udeležiti se glavne obravnave.

6. V obravnavanem časovnem obdobju (28. 9. 2021) je veljal Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 147/21, 149/21 in 152/21 - v nadaljevanju Odlok 147/21). Čeprav je slednji v 1. alineji drugega odstavka 5. člena določal, da morajo pogoj PCT izpolnjevati vse osebe, ki so uporabniki storitev ali udeleženi ali prisotni pri izvajanju dejavnosti ali v okoljih v Republiki Sloveniji iz prvega odstavka navedenega člena (delavci in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, ali samostojno opravljajo dejavnost), pa zgolj na podlagi te določbe ni bilo mogoče zakonito omejiti dostopa do sodišč. V skladu s prvim odstavkom 126. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) ureditev sodišč določa zakon. Prav tako je le zakonu pridržano omejevanje in določanje načina izvrševanja pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave ter javnosti sojenja po 24. členu Ustave. Upoštevaje načelo delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave), poslovanje sodišč urejata zakon in sodni red (6. člen Zakona o sodiščih - v nadaljevanju ZS), ob razglašenih izrednih dogodkih pa še predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z odredbo (83.a člen ZS), zaradi česar odlok izvršilne veje oblasti ne more nadomestiti odsotnosti zahtevane podlage za omejevanje pravice do sodnega varstva.

7. V prid navedenemu stališču je tudi dejstvo, da je Vlada Republike Slovenije kasneje izdala Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 174/21 - v nadaljevanju Odlok 174/21), z dnem uveljavitve katerega je prenehal veljati Odlok 147/21. Z Odlokom 174/21 je Vlada RS zgoraj navedene omejitve glede izpolnjevanja pogoja PCT izključila za primere poslovanja sodišč ter določila, da ukrepe, ki določajo način poslovanja sodišč, ob upoštevanju okoliščin izrednega dogodka, določi predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z odredbo v skladu z zakonom, ki ureja sodišče (četrti odstavek 3. člena Odloka 174/21). Predsednik Vrhovnega sodišča RS je nato dne 8. 11. 2021 na podlagi 83.a člena ZS izdal Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi preprečitve ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/21, 199/21 in 23/22). Ta je v poglavju 3.1 izrecno določala, da morajo vse osebe, ki vstopajo v prostore sodišča, razen oseb, ki so mlajše od 12 let, izpolnjevati pogoj PCT; na vstopnih točkah se vsem vstopajočim v prostore sodišča preveri izpolnjevanje pogoja PCT; če ga oseba ne izpolnjuje, se ji vstop v prostore sodišča zavrne. Šele takšna pravna ureditev je predstavljala temelj za preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT na sodiščih. Glede na veljavnost odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS je bilo to v času od 9. 11. 2021 do 21. 2. 2022,1 torej po tem, ko je bil pritožniku onemogočen dostop do sodišča zaradi neizpolnjevanja pogoja PCT.

8. Do preverjanja pogoja PCT se je opredelilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je z odločbo U-I-180/21-34 z dne 14. 4. 2022 razveljavilo2 Odlok o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev prebolevnosti, cepljenosti in testiranja v zvezi z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 126/21) ter 2. člen, prvi in drugi odstavek 3. člena, 4. člen ter prvi in drugi odstavek 5. člena Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 22/22, 29/22, 37/22 in 51/22),3 v delu, v katerem določajo obdelavo osebnih podatkov. Iz obrazložitve navedene ustavne odločbe izhaja, da sta odloka v izpodbijanem delu v neskladju z drugim odstavkom 38. člena Ustave (ki ureja dopustnost posegov v pravico do varstva osebnih podatkov), ker je Vlada Republike Slovenije z njima določila obdelavo osebnih podatkov, ne da bi v zakonskih določbah bilo določeno, kateri podatki se smejo zbirati in nadalje obdelovati ter za kakšen namen jih je dovoljeno obdelovati.

9. Pritožbeno sodišče glede na vse obrazloženo ugotavlja, da dne 28. 9. 2021 ni obstajala pravna podlaga, na podlagi katere bi bil lahko pritožniku, ki ni izpolnjeval pogojev PCT, zakonito onemogočen dostop do sodišča in s tem pristop na narok glavne obravnave, zaradi česar je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da pritožnik ni pristopil na narok in ga v tej posledici neutemeljeno denarno kaznovalo.

10. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

1 Primerjaj tudi sklep VSM IV Kp 10718/2020 z dne 27. 7. 2022 ter sklep VDSS Pdp 154/2022 z dne 19. 5. 2022 in sodbo VDSS Pdp 39/2022 z dne 23. 3. 2022. 2 Razveljavitev začne učinkovati eno leto po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije (odločba je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 60/22 dne 6. 5. 2022). 3 Citirani odlok je nadomestil Odlok 174/21, ki je nadomestil v obravnavanem času veljaven Odlok 147/21. Primerjaj točko 36 ustavne odločbe.