Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč je pri odločitvi sicer pravilno upošteval, da tožnik plačuje preživnino bivši ženi in otroku, kar je v skladu s 14. členom ZSVarPre in 1. točko 13. člena ZUPJS, zaradi napačne uporabe materialnega prava pa se ni ukvarjal z ugotavljanjem dohodkov iz delovnega razmerja, ki se v davčno osnovo po 3. točki prvega odstavka 44. člena in 45. členu ZDoh-2 ne vštevajo, zato višina obdavčljivih dohodkov pa zakonu, ki ureja dohodnino in ki niso oproščeni plačila dohodnine, ni bila pravilno ugotovljena.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča na Ptuju, št. BPP 561/2021-3 z dne 15. 12. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sodbo, ki se vodi pod opr. št. P 98/2016. Ugotovil je, da tožnik ne izpolnjuje materialnih (subjektivnih pogojev) za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik živi sam in je v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predmetne prošnje prejel plačo v skupnem neto znesku 4.546,60 EUR, kar pomeni, da je mesečno v povprečju prejel neto znesek 1.515,53 EUR, kot je razvidno iz vpogleda v priložene plačilne liste in iz po uradni dolžnosti opravljenega vpogleda v uradne evidence Finančne uprave RS. V tem obdobju je tožnik plačeval preživnino v mesečnem znesku 490,00 EUR bivši ženi in 170,00 EUR otroku, kar dokazuje s sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju, št. IV P 131/2017 z dne 5. 6. 2018 ter dvema izjavama. Po določbi 1. alineje prvega odstavka 13. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) se ugotovljeni dohodek zmanjša za izplačane preživnine. Po odšteti preživninski obveznosti tako znaša lastni mesečni dohodek prosilca 855,53 EUR.

2. Tožnik v prošnji navaja tudi, da je imel v zadnjih dvanajstih mesecih pred mesecem vložitve prošnje odhodke, in sicer za prevoz na delo in malico, kar izkazuje s priloženo vlogo za uveljavljanje stroškov v zvezi z delom v tujini pri tujem delodajalcu, ki jo je na Finančno upravo RS vložil 8. 12. 2021. Organ za brezplačno pravno pomoč lahko ugotovljeni dohodek zmanjša le za izplačane preživnine, kar je v predmetni zadevi tudi storil, ni pa pravne podlage, da bi pri uveljavljanju lastnega mesečnega dohodka upošteval druge odhodke, tudi, če jih je prosilec imel. Glede na ugotovljeni lastni mesečni dohodek prosilca v višini 855,53 EUR in glede na dejstvo, da minimalni dohodek trenutno znaša 804,36 EUR, je ugotoviti, da tožnik ne izpolnjuje finančnih oziroma materialnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu s 13. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Po obrazloženem se organ za brezplačno pravno pomoč z ugotavljanjem izpolnjevanja drugih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni ukvarjal in je tožnikovo prošnjo kot neutemeljeno zavrnil. 3. Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je organ za brezplačno pravno pomoč pri odločitvi upošteval plačilo preživnine, ni pa upošteval stroškov, ki jih je imel v zvezi s prevozom na delo in malico. Pojasnjuje, da je zaposlen v Republiki Avstriji, kjer stroški v zvezi z delom, kot je prevoz na delo in malica, niso plačani s strani delodajalca in je to strošek vsakega posameznika. Ker je državljan Republike Slovenije, mu pripadajo iste pravice kot vsakemu drugemu zaposlenemu državljanu, uveljavljanje stroškov v zvezi z delom na podlagi veljavne zakonodaje za delavce migrante, pa se priznava v letnem obračunu dohodnine. Meni, da bi mu morali biti ti stroški upoštevani tudi v postopku odločanja o njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

5. Tožba je utemeljena.

6. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morata torej biti kumulativno izpolnjena takoimenovani subjektivni oziroma materialni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od premoženjskih razmer na strani prosilca in njegove družine, ter objektivni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 7. Tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja materialnega - subjektivnega pogoja. Glede tega prvi odstavek 13. člena ZBPP določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP), to je Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Osnovni znesek minimalnega dohodka v času izdaje izpodbijane odločbe znaša 402,18 €, dvakratnik tega zneska pa 804,36 EUR.

8. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prvega odstavka 14. člena ZBPP se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP), to je ZSVarPre. Ta v 5. členu določa, da se pri ugotavljanju pravice do denarne socialne pomoči upoštevajo osnove in merila, določene s tem zakonom in zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, to je ZUPJS, kar pomeni, da se njegove določbe v tem delu uporabljajo tudi pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 9. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči je v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZBPP treba ugotoviti lastni dohodek prosilca. Kot lastni dohodek samske osebe, se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge (prvi odstavek 20. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP).

10. Dohodke, ki se upoštevajo, pri ugotavljanju lastnega dohodka, določa ZUPJS v 12. členu. Tako se v ta dohodek štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino (to je Zakonu o dohodnini - v nadaljevanju ZDoh-2), ki niso oproščeni plačila dohodnine (1. točka prvega odstavka 12. člena ZUPJS). Dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo in so torej oproščeni plačila dohodnine, določa ZDoh-2 v 44. členu. Ta v 3. točki prvega odstavka določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja (med drugim) ne vštevajo povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela, pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada. Ta je to storila z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju Uredba). Glede zavezancev, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, pa ZDoh-2 v 45. členu izrecno določa, da tak zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za stroške prehrane med delom in stroške prevoza ne delo in z dela, glede na dejansko prisotnost na delovnem mestu v tujini. Navedeni stroški se priznajo pod pogoji in do višine, ki jih na podlagi drugega odstavka 44. člena tega zakona določi vlada, ta pa je to storila s prej navedeno Uredbo.

11. Po obrazloženem ni mogoče pritrditi stališču iz izpodbijane odločbe, da materialnopravna podlaga upoštevanja stroškov malice in prevoza na delo pri prosilcih za brezplačno pravno pomoč, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, ne omogoča. Po določbi 1. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, in niso oproščeni plačila dohodnine, po 3. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 pa se stroški prehrane in prevoza ne delo ne vštevajo v davčno osnovo. To po 45. členu Zdoh-2 velja tudi za prosilce, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, če to uveljavljajo, tožnik pa je organu za brezplačno pravno pomoč predložil dokazilo, da je to storil. 12. Organ za brezplačno pravno pomoč je pri odločitvi sicer pravilno upošteval, da tožnik plačuje preživnino bivši ženi in otroku, kar je v skladu s 14. členom ZSVarPre in 1. točko 13. člena ZUPJS, zaradi napačne uporabe materialnega prava pa se ni ukvarjal z ugotavljanjem dohodkov iz delovnega razmerja, ki se v davčno osnovo po 3. točki prvega odstavka 44. člena in 45. členu ZDoh-2 ne vštevajo, zato višina obdavčljivih dohodkov pa zakonu, ki ureja dohodnino in ki niso oproščeni plačila dohodnine1, ni bila pravilno ugotovljena.

13. Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, zaradi česar je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje, je sodišče izpodbijano odločbo na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) dopolniti ugotovitveni postopek, kot je zgoraj obrazloženo, in nato ponovno odločiti o zadevi, upoštevajoč pri tem tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.

14. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

1 Kot določa 1. točka prvega odstavka 12. člena ZUPJS.