Jedro

V konkretnem primeru vpis predznambe skupne zastavne pravice na nepremičninah, kot so označene v sklepu o predhodni odredbi, po stanju zemljiške knjige ni mogoč, ker nepremičnine s tem identifikacijskim znakom v zemljiško knjigo niso vpisane.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

: Okrajno sodišče v Kamniku je izdalo predhodno odredbo, s katero je zaradi zavarovanja denarne terjatve pritožnika odredilo predznambo skupne zastavne pravice na parc. št. X, k.o. M kot glavni nepremičnini in predznambo skupne zastavne pravice pri nepremičninah, podrobneje navedenih v izreku sklepa, sklep pa poslalo z obvestilom zemljiškoknjižnemu sodišču. Zemljiškoknjižna referentka je odločila s sklepom z dne 14.10.2009, da se vpis po uradni dolžnosti na podlagi obvestila sodišča in sklepa z dne 28.5.2009, ne opravi. Svojo odločitev je utemeljila s tem, da v sklepu, s katerim je bila izdana predhodna odredba, označene nepremičnine niso vpisane v zemljiški knjigi. Prvostopno sodišče je ugovor proti sklepu zemljiškoknjižne referentke z izpodbijanim sklepom zavrnilo z utemeljitvijo, da niso podani pogoji za dovolitev vpisa iz 148. člena ZZK-1, ker nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis, niso označene z identifikacijskim znakom, s katerim so vpisane v zemljiški knjigi. Z istim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica še zavrgla dopolnitev ugovora proti sklepu zemljiškoknjižne referentke, ki je bil vložen po preteku roka za ugovor.

Proti sklepu zemljiškoknjižne sodnice je vložil pritožbo upnik I.K.M. d.d., Ljubljana, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da dovoli predlagani vpis predznambe skupne hipoteke. Navaja, da je prvostopno sodišče v dveh podobnih zadevah odločalo drugače. Nadalje navaja, da je v času izdaje predhodne odredbe bil plombiran predlog za vpis sprememb v zemljiškem katastru. Sodišče se zato ne bi smelo togo sklicevati na določbo 31. člena ZZK-1, če to ni storilo v drugi zadevi pod Dn. št. 1360/2009. Opozarja še na to, da je GURS ponovno vložil predlog za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru pod Dn. št. 2298/2009. Navaja še, da za primere, ko je podan predlog za vpis v zemljiško knjigo na podlagi sodne odločbe, niti 149. niti 150. člen ZZK-1 ne zahtevata točne navedbe nepremičnin. Pomanjkljivosti, na katere se sklicuje prvostopno sodišče, zato niso pravno pomembne in je treba vknjižbo dovoliti.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določbo 147. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu. V 148. členu ZZK-1 je med drugim določeno, da pri odločanju o vpisih, o katerih sodišče odloča po uradni dolžnosti, odloča zemljiškoknjižno sodišče samo o obstoju pogojev iz 2. do 5. točke 1. odst. 148. člena. V 2. točki 1. odst. 148. člena je določeno, da so pogoji za vpis podani, če listina, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti po vsebini in drugih lastnostih, ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis (v skladu s 1. odst. 31. člena mora biti v listini nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi). V 3. točki 1. odst. 148. člena pa je določeno, da se vpis dovoli, če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen. V konkretnem primeru, ko v zemljiški knjigi niso vpisane parcele s parcelnimi številkami oziroma identifikacijskim znakom, kot so označene v sklepu o predhodni odredbi, prvo sodišče ni moglo dovoliti vpisa. Vpis predznambe skupne zastavne pravice na nepremičninah, kot so označene v listini namreč po stanju zemljiške knjige, ni mogoč, ker nepremičnine s tem identifikacijskim znakom v zemljiško knjigo niso vpisane. Navedenega dejstva ne spremeni v pritožbi navedena okoliščina, da je v nekem drugem primeru sodišče prve stopnje odločilo drugače, pa tudi ne okoliščina, da je ponovno pod Dn. št. 2298/2009 plombiran predlog za vpis sprememb v zemljiškem katastru. V 122. členu že citiranega zakona je namreč uzakonjeno načelo vrstnega reda odločanja o vpisih, kar pomeni, da dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem postopku, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje. O vpisu spremembe parcelnega stanja po obvestilu GURS pod Dn. št. 2298/2009, bo namreč mogoče odločati šele, potem ko bo odločeno o predhodnih predlogih za vpis, tudi šele po pravnomočni odločbi o vpisu v konkretni zadevi na podlagi Dn. št. 1530/2009. Iz spredaj navedenih razlogov je torej treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep, v skladu z določbo 2. točke 3. odst. 161. člena ZZK-1, pa dovoliti izbris zaznambe zavrnitve vpisa.