Jedro

Revizijsko sodišče ne more presojati pravilnosti dokazne ocene sodb prve in druge stopnje in s tem tudi ne, ali je dejansko stanje ugotovljeno pravilno in v celoti. Za revizijsko sodišče so dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe obvezna podlaga za odločanje v revizijskem postopku.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi morala toženka priznati, da so nepremičnine vl. št... k.o... solast tožnika do nerazdeljene polovice, in izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino. Izvedlo je obsežen dokazni postopek in ugotovilo, da je sporno hišo zgradil A. M. Tožnik je pri gradnji sodeloval z delom, denarjem in materialom, vendar ne kot soinvestitor. Tožnik se z bratom A. o tem ni dogovoril, zato na sporni hiši ni pridobil solastninske pravice.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke. Potrdilo je prvostopno dokazno oceno o vseh bistvenih okoliščinah, tudi o tem, da dogovora o skupni gradnji ni bilo.

Zoper to sodbo vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izpodbija oceno dokazov in navaja razloge, zaradi katerih bi moralo sodišče verjeti pričam J., P. in M. M. ter tožniku. Sodbi druge stopnje očita, da se sklicuje na indice.

Pojasnjuje, zakaj ni poskrbel za pravno ureditev svojih pravic še v času pred smrtjo brata A.. Meni, da so izpolnjeni vsi pogoji, da je tožnik pridobil solastninsko pravico na sporni hiši. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 - ZPP. Ta zakon se uporablja v obravnavani zadevi na podlagi 498. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999).

Revizija ni utemeljena.

Revizija se v celoti ukvarja z oceno dokazov, na kateri temeljijo ugotovitve sodb prve in druge stopnje. Zavzema se za to, da bi se sodišče oprlo na pričevanja P., J. in M. M., ki so potrdili dogovor o skupni gradnji med tožnikom in bratom A., in da bi upoštevalo nekatere okoliščine, ki posredno potrjujejo zatrjevani dogovor, zlasti odstop dejanske gradnje od načrta. V zvezi s tem revizija očita sodbama, da ne temeljita na vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh skupaj, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. S tem očitno meri na bistveno kršitev določb postopka po 1. odstavku 354. člena v zvezi z 8. členom ZPP. Toda ta očitek ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je izvedlo zaslišanja prič izčrpno in ob aktivnem sodelovanju obeh strank. Napravilo je tudi natančno oceno dokazov, ki nikakor ni enostranska. Ugotovitve je oprlo na tiste dokaze, ki imajo oporo v medsebojni povezavi. Pri tem ni moglo sprejeti kot točnih vseh izpovedb, saj so si te v nekaterih bistvenih okoliščinah popolnoma nasprotne. Vendar je vsako ugotovitev obrazložilo in navedlo, katerih dokazov ni moglo upoštevati in zakaj. Pri takem izvajanju in oceni dokazov ni nobene kršitve določb pravdnega postopka. Gre za to, da sta sodišči ugotovili dejansko stanje drugače, kot ga prikazuje tožeča stranka. S tem, ko se zavzema za drugačno oceno dokazov, revizija izpodbija dejanske ugotovitve, na katerih temeljita sodbi prve in druge stopnje. Celotna vsebina revizije je usmerjena v utemeljevanje takega dejanskega stanja, na kakršnem temelji zahtevek tožeče stranke. Vendar po določbi 3. odstavka 385. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato revizijsko sodišče ne more presojati pravilnosti dokazne ocene sodb prve in druge stopnje in s tem tudi ne, ali je dejansko stanje ugotovljeno pravilno in v celoti. Za revizijsko sodišče so dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe obvezna podlaga za odločanje v revizijskem postopku.

Iz navedenega sledi, da ni kršitve določb pravdnega postopka po 1. odstavku 354. člena v zvezi z 8. členom ZPP. Drugih kršitev revizija niti smiselno ne omenja. Revizijsko sodišče pa preizkusi izpodbijano sodbo samo v mejah razlogov, ki so v njej navedeni ter po uradni dolžnosti pazi le na bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 354. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Navedene kršitve določb postopka ni. Materialno pravo pa je glede na ugotovljeno dejansko stanje uporabljeno pravilno. Pomoč pri gradnji bratove hiše, ki jo je tožnik dokazal v tej pravdi, namreč sama po sebi brez sporazuma o soinvestitorstvu, iz katerega bi izhajalo, da bosta investitorja s skupno gradnjo pridobila solastninsko pravico na stavbi, tožniku ne daje stvarnopravnih upravičenj. Razlogi o tem so v obeh sodbah pravilni.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393. člen ZPP).