Jedro

V obravnavani zadevi tožnik uveljavlja pravico do pravnega varstva v zvezi z ugotovitvijo razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 103. člena ZPIZ-UPB3. Predmet odločanja v tem sporu je torej vprašanje prenehanje delovnega razmerja, kar je po presoji sodišča glede na naravo spora uvrstiti med individualne delovne spore, to pa pomeni stvarno pristojnost Delovnega sodišča po točki a) 1. odstavka 5. člena ZDSS-1.

Izrek

1. Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje o tej zadevi.

2. Zadeva se po pravnomočnosti tega sklepa odstopi v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču.

Obrazložitev

: Tožeča stranka s tožbo izpodbija mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki o podlagi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, kjer tožena stranka meni, da ne obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 102. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 104/05- UPB3, 69/06, dalje ZPIZ-1) in 40. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 100/2005, dalje ZZRZI-UPB2). V tožbi navaja, da je delavka A.A. s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno razmerje za nedoločen čas in da je bila z odločbo Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije (dalje Zavod), št. ... z dne 17. 11. 2005 razvrščena v tretjo kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do premestitve na drugo delovno mesto in naloženo tožniku (2. odstavek 91. člena ZPIZ-l), da delavki zagotovi pravico do premestitve. Po vloženi pritožbi je Zavod dne 4. 5. 2006 z odločbo št. ... zavrnil pritožbo s pojasnilom, da iz ugotovitev obeh invalidskih komisij izhaja, da zavarovanka ni zmožna za delo na delovnem mestu, na katero je razporejena, ter da je zmožna opravljati drugo delo v svojem poklicu oz. delo na drugem delovnem mestu, to je sedeče delo, katerega pa ji tožnik ne more zagotoviti. Tožnik je dne 9. 6. 2006 v smislu 103. člena ZPIZ-1 na Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi naslovil predlog, ki je 16. 11. 2006 izdala negativno mnenje. Tožnik izpodbija navedeno mnenje in v nadaljevanju tožbe navaja določbe 1. odstavka 102. člena ZPIZ-1, 40. člen ZZRZI-UPB1 ter obširno pojasni razloge, zakaj utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za dela, ki ustrezajo strokovni izobrazbi in usposobljenosti in so v skladu z delovno zmožnostjo navedene delavke. Sklicuje se na določbe Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in izpostavlja 3. odstavek 101. člena ZPIZ-1. Navaja, da tožena stranka pri izdaji mnenja ni pravilno uporabila materialnega prava glede pravne podlage za negativno mnenje. Sodišču predlaga, da mnenje odpravi in ugotovi, da obstoji podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo ima navedena delavka sklenjeno s tožnikom, brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 102. člena ZPIZ-1 in 40. člena ZZRZI oz. podrejeno da vrne zadevo v ponovno odločanje toženi stranki in ji naloži tudi plačilo stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Upravno sodišče Republike Slovenije se v obravnavani zadevi izreka za stvarno nepristojno. V obravnavani zadevi tožnik uveljavlja pravico do pravnega varstva v zvezi z ugotovitvijo razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 103. člena ZPIZ-UPB3. Predmet odločanja v tem sporu je torej vprašanje prenehanje delovnega razmerja, kar pa je po presoji sodišča glede na naravo spora uvrstiti med individualne delovne spore, kar pomeni stvarno pristojnost Delovnega sodišča po točki a) 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04 do 61/04, v nadaljevanju ZDSS-1). V navedeni določbi je določeno, da je Delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja. Tako se glede na določbo 19. člena in 1. odstavka 23.člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/04, v nadaljevanju ZPP-UPB2) v zvezi s 16. členom Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 do 45/06 - odl. US, v nadaljevanju ZUS) v povezavi s prehodno določbo 104. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, dalje ZUS-1), Upravno sodišče Replike Slovenije izreka za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi. Sodišče bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, ki je pristojno reševati tovrstne spore (23. člen ZPB-UPB2).

Pravni pouk temelji na določbi 82. člena ZUS-1 v povezavi s prehodno določbo 1. odstavka 107. člena istega zakona.