27. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa Odvetniška družba B., o. p., d. n . o., Z., na seji senata 9. marca 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 132/2005 z dne 22. 11. 2005 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 2025/2003 z dne 27. 1. 2005 in s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru št. Pd 425/2001 z dne 11. 11. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Delovno sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnice na razveljavitev sklepov delodajalca (tožene stranke v delovnem sporu) o prenehanju delovnega razmerja zaradi uvrstitve med trajno presežne delavce z dne 28. 3. 2001 in 10. 7. 2001 in na odločitev, da jo je delodajalec dolžan pozvati nazaj na delo in ji povrniti vse pravice iz delovnega razmerja. Višje delovno in socialno sodišče je pritožbo pritožnice zavrnilo, Vrhovno sodišče pa njeno revizijo. Strinjalo se je z ugotovitvami nižjih sodišč, da je pritožnica postala trajno presežna delavka na delovnem mestu negovalke, na katerega je bila razporejena z dokončno in s pravnomočno odločbo, da je bilo to delovno mesto sistemizirano, da so obstajale organizacijske potrebe po ukinitvi tega delovnega mesta in da niso bili uporabljeni kriteriji za določitev trajno presežne delavke, ker ni bilo primerljivih delavk.

2.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča, po vsebini pa tudi sodbi nižjih sodišč. Zatrjuje kršitev 14., 22. in 66. člena Ustave. Navaja, da je v postopku pred sodiščem ugovarjala, da je delodajalec naknadno, po prenehanju njenega delovnega razmerja, spremenil Pravilnik o sistemizaciji (v nadaljevanju Pravilnik), ki ga je sprejel 5. 9. 2002, in zaposlil večje število delavcev. Delodajalcu zato očita, da je "fraudulentno" obšel zakon ter zlorabil pravice, sodišču prve stopnje pa, da je kršilo načelo materialnega procesnega vodstva, ker ni sprejelo v obravnavo Pravilnika. Ker je sodišče ni opozorilo (kar bi po mnenju pritožnice moralo) na zlorabo pravic s strani delodajalca, ji je s tem onemogočilo, da uporabi vse argumente.

B.

3.Bistveno, kar pritožnica očita sodiščem, je, da niso upoštevala spremenjenih okoliščin, ki so nastale po prenehanju delovnega razmerja. S temi navedbami pritožnica izraža zgolj svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnica ni izkazala. Sodišča so v tem delovnem sporu ugotovila, da je pritožnici delovno razmerje v letu 2001 zakonito prenehalo, zato je drugačno pritožničino zatrjevanje o zlorabi pravic s strani delodajalca in o kršitvi drugega odstavka 14. člena Ustave (enakost pred zakonom), ki se na področju sodnih postopkov izraža kot pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, neutemeljeno. Ker je sodišče o sporu meritorno odločilo, kar pomeni, da sodbe ni oprlo na morebitna nedopustna razpolaganja strank, je očitek pritožnice, da bi jo moralo sodišče po uradni dolžnosti opozoriti na zlorabe pravice s strani delodajalca, prav tako neutemeljen.

4.Očitek pritožnice, da sodišče ni izvedlo dokaza z vpogledom v Pravilnik, s čimer bi ji bila lahko kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ni utemeljen. Iz 22. člena Ustave izhaja zahteva po kontradiktornem postopku, ki se mora odražati tudi v dokaznem postopku. Vendar ustavna jamstva, ki jih vsebuje ta ustavna določba, sodišča ne zavezujejo, da izvede vse dokaze, ki jih stranka predlaga. Če sodišče razumno oceni in obrazloži, da nekateri dokazi niso potrebni, jih ni dolžno izvajati. Kot izhaja iz navedb pritožnice v ustavni pritožbi, je sodišče tem ustavnim jamstvom zadostilo in njen predlog obrazloženo zavrnilo.

5.Očitek o kršitvi 66. člena Ustave je neobrazložen, zato ga Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan