Jedro

Ob izpolnjenih predpostavkah za ugotovitveno sodbo je poleg dajatvenega zahtevka lahko postavljen zahtevek za ugotovitev ničnosti, ni pa to nujno. Če je postavljen, gre za vmesni ugotovitveni zahtevek. Ničnost obstaja ali ne obstaja in to je predmet ugotavljanja in odločanja. Drugače kot pri oblikovalnih zahtevkih, s katerimi se obligacijsko razmerje preoblikuje in šele preoblikovanje tega razmerja ustvarja pravne posledice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zavrnjen ugovor peto tožene stranke zoper začasno odredbo – sklep Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. I Pg 514/2013 z dne 29.7.2013. V izreku se navaja, da se zavrača ugovor tožene stranke, vendar je iz obrazložitve razvidno, da gre za odločanje o ugovoru peto tožene stranke zoper izdano začasno odredbo; izpodbijani sklep je bil na toženi strani vročen zgolj peto toženi stranki. O ugovoru drugo tožene stranke (list. št. 29 – 33) še ni bilo odločeno, tako da začasna odredba, kolikor se nanaša na drugo toženo stranko, še ni pravnomočna.

2. Pritožuje se peto tožena stranka. Navaja, da sklep izpodbija v celoti in predlaga, da se njenemu ugovoru ugodi ter sklep o začasni odredbi z dne 29.7.2013 razveljavi. Če bi tožeča stranka v tem postopku uspela in bi bili izpodbijani pogodbi ugotovljeni za nični, bi bila peto tožena stranka dolžna 19.749 delnic X. prenesti nazaj na družbo C. d. d., ta pa na družbo T. d. o. o. S postavljenim zahtevkom ni mogoče doseči prenosa pritožnikovih delnic na tožečo stranko. Dividende pa je tožeča stranka, kolikor meni, da je do njih upravičena, dolžna terjati od izdajatelja delnic. Pritožnica bi bila eventuelno dolžna izplačane dividende vrniti družbi I d. d., od katere jih je prejela, in ne tožeči stranki. Potrjuje, da je v letu 2012 dobila izplačane dividende. Družba I. d. d. jih je izplača potem, ko je Višje sodišče v Ljubljani v pritožbenem postopku I Cpg 1204/2012 zavrnilo pritožbo upnika O. d. o. o. in potrdilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Zg 30/2012 z dne 15.6.2012, s katerim je bil predlog za izdajo začasne odredbe zoper družbo H. d. o. o. zavrnjen. Vztraja pri ugovoru zoper izdano začasno odredbo za zavarovanje denarne in nedenarne terjatve. Ne soglaša z zaključkom, da bo zaradi zavarovanja denarne terjatve utrpela zgolj neznatno škodo. Deponiranje dividend pri notarki namreč ne daje zagotovila, da bo dividende tudi dejansko prejela in da bo dobila celotno vrednost dividend. Z začasno odredbo namreč izplačevalcu in notarki ni naloženo, da morata v primeru neuspeha tožeče stranke pritožniku izplačati denar. Tudi če bo do izplačila prišlo, bo to zgolj nominalni znesek, kar po zaključku tega postopka ne bo ustrezalo realni vednosti dividend. V izreku sklepa namreč ni govora o zamudnih obrestih in realni vrednosti denarja v času izplačila. Obrestovanje se omenja samo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Pritožniku bo nastala škoda zaradi zmanjšanja vrednosti denarja in večletne nezmožnosti razpolaganja z denarnimi sredstvi, kar ni neznatna škoda. Opozarja na svoje navedbe iz ugovora, da bi lahko dividende porabila za izplačilo plač. Ne soglaša z ugotovitvijo, da nima zaposlenih. Od 1.6.2013 dalje ima enega zaposlenega. Po vložitvi ugovora je izvedela, da je nad tožečo stranko začet postopek prisilne poravnave. Glede na zadolženost tožeče stranke in glede na dejstvo, da gre za „mirujočo“ družbo brez poslovanja, ki bi prinašalo dobiček, dvomi, da bo zaradi izdane začasne odredbe nastalo škodo lahko izterjala. Ne soglaša niti z zaključkom, da bo brez izdane začasne odredbe uveljavitev nedenarne terjatve onemogočena ali precej otežena. Poudarja, da z delnicami od pridobitve dalje ni razpolagala; ni jih niti odsvojila niti zastavila. Delnice je pridobila v letu 2008, ko spor I Pg 618/2011 še ni bil sprožen. Nesprejemljiv je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je bila kot kupec pri prenosu delnic seznanjena z obstojem postopka I Pg 618/2011. Meni, da tožeča stranka ni izkazala nevarnosti, da bo zaradi odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem izročitev delnic onemogočena ali precej otežena. Moralo bi biti izkazano, da tožena stranka že odtujuje, skriva ali kako drugače razpolaga z delnicami X. Podana bi morala biti konkretna nevarnost oz. aktivno ravnanje peto tožene stranke. Tega tožeča stranka ni izkazala in tudi ne more izkazati, ker peto tožena stranka z delnicami od pridobitve dalje ni razpolagala.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Nesprejemljivo je pritožbeno stališče, da bi bila – v primeru izkazane ničnosti izpodbijanih pogodb – peto tožena stranka dolžna 19.749 delnic prenesti nazaj na družbo C. d. d. Postavljen je namreč zahtevek za izstavitev naloga za prenos vrednostnih papirjev na ime tožeče stranke, ki zatrjuje lastništvo teh delnic. Ker je verjetno izkazana ničnost vseh pravnih poslov v verigi od tožeče do tožene stranke, tožeča stranka kot lastnica delnic utemeljeno uveljavlja njihov prenos na svoje ime. Tožeča stranka je že v tožbi pojasnila, da je zahtevek za ugotovitev ničnosti pravnega posla, s katerim je te delnice v svojo last pridobila družba T. d. o. o., predmet obravnavanja v zadevi I Pg 618/2011. Zato je v obravnavni zadevi postavljen samo zahtevek za ugotovitev ničnosti poslov o prenosu spornih delnic od T. d. o. o. na C. d. d. in od C. d. d. na toženo stranko. Nobene ovire ni, da je o ničnosti pogodbe, kot o predhodnem vprašanju, odločeno v ločenem postopku. Sicer pa samostojen zahtevek za ugotovitev ničnosti niti ni potreben oz. ni nujno, da je ničnost ugotovljena v izreku sodbe. Ob izpolnjenih predpostavkah za ugotovitveno sodbo je zahtevek za ugotovitev ničnosti lahko postavljen, ni pa to nujno. Če je postavljen, gre za vmesni ugotovitveni zahtevek in ne za zahtevek oblikovalne narave. Ničnost obstaja ali ne obstaja in to je predmet ugotavljanja in odločanja. Drugače kot pri oblikovalnih zahtevkih, s katerimi se obligacijsko razmerje preoblikuje in šele preoblikovanje tega razmerja ustvarja pravne posledice. Bistveno je, da tožeča stranka tudi v tem postopku zatrjuje ničnost pravnega posla, s katerim je družba T. d. o. o. sporne delnice pridobila od tožeče stranke. Razlogi, ki jih navaja, so prepričljivi. Te okoliščine je sodišče v dokaznem postopku dolžno raziskati in se do njih opredeliti, ne glede na to, da samostojen zahtevek za ugotovitev ničnosti tega posla v obravnavani zadevi ni postavljen.

5. Zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe v zadevi Zg 30/2012 (I Cpg 1204/2012) ni ovira za izdajo predlagane začasne odredbe, četudi gre (bi šlo) za zavarovanje iste terjatve. V navedeni zadevi je bil predlog za zavarovanje terjatve do peto tožene stranke zavrnjen, ker terjatev ni bila verjetno izkazana (ni bilo verjetno izkazano, da C. d. o. o. ni bil zakoniti imetnik delnic). V obravnavni zadevi je drugače. Sodišče prve stopnje je ugotovilo verjetno izkazanost ničnosti vseh pogodb, s katerimi so se delnice prenesle od tožeče do peto tožene stranke: pogodbe, s katero je takratni zakoniti zastopnik tožeče stranke delnice prenesel v last T. d. o. o., ta družba v last družbe C. d. d. in slednja v last tožene stranke.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da je peto tožena stranka delnice pridobila v last pred začetkom postopka Pg 618/2011, zato z obstojem tega postopka ni mogoče utemeljevati peto toženkine nedobrovernosti ob pridobitvi delnic. Sodišče prve stopnje je nevarnost, da bo peto tožena stranka z delnicami razpolagala in s tem onemogočila ali precej otežila izročitev delnic, utemeljilo s povezanostjo njenih zakonitih zastopnikov z osebami, ki so sklepale za tožečo stranko škodljive pogodbe (13. točka sklepa z dne 29.7.2013) in že sklenjenim poslom s temi delnicami (14. točka sklepa z dne 29.7.2013). Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi o verjetno izkazanem usklajenem delovanju pritožnice z osebami oz. družbami, ki so tožeči stranki v nasprotju z njenimi interesi odtujile delnice. Obstaja nevarnost, da bi pritožnica s temi delnicami ponovno trgovala, kar je enkrat že storila. Nevarnost, da bi do tega prišlo, je zato konkretna in realna. Izkazana je subjektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve za izročitev delnic brez izdaje začasne odredbe onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek 272. čl. ZPP).

7. Pritožbeno stališče, da je tožeča stranka dividende upravičena terjati od izdajateljice delnic, je nerazumno. Tožeča stranka zatrjuje, da je bila dividenda v višini 3.949,80 EUR izplačana, vendar zaradi ničnosti pogodbe o prenosu delnic nepravi osebi. Izdajatelj delnic je torej svojo obveznost izpolnil. Ker je bilo izplačilo izvršeno v korist peto tožene stranke, ki ji pravice iz delnic zaradi ničnosti pogodbe o prenosu delnic ne gredo, je prejeti znesek dolžna izročiti osebi, ki ji pravice iz delnic gredo. Izplačevalec dividende je svojo obveznost pravilno izpolnil in vračila dividende ne uveljavlja.

8. Začasno odredbo za zavarovanje denarne terjate (270. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ) sodišče izda, če upnik poleg verjetno izkazane terjatve (t.i. objektivni pogoj) izkaže nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja, ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (t.i. subjektivna nevarnost). Upnik nevarnosti ni dolžan dokazovati, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik z izdano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo. Pritožbeno sodišče soglaša, da je škoda, ki lahko nastane z zakasnelo izročitvijo zneska v višini 3.949,80 EUR, neznatna. Ker je denarni znesek deponiran pri notarki, ni nevarnosti, da do izplačila v primeru zavrnitve zahtevka ne bi prišlo. Zakaj naj bi ta nevarnost obstajala, pritožba ne pojasni. Vrednost denarja je stabilna, obresti na trgu pa nizke, tako da ni mogoče pritrditi niti pritožbenim trditvam o nevarnosti nastanka znatne škode zaradi izplačila zneska čez več let. Višina zneska ni taka, da bi ogrozila pritožničino poslovanje. Nedvomno bi pritožnica sporni znesek porabila za potrebe poslovanja, pri čemer je nepomembno ali za plačo zaposlenega delavca ali za druge potrebe. Ker pa višina zneska ni tako visoka, da bi lahko znatno vplivala na plačevitost peto tožene stranki, se pritožba neutemeljeno sklicuje na škodo, nastalo zaradi nemožnosti takojšnjega razpolaganja s temi sredstvi. Ker je izkazano, da bi peto tožena stranka zaradi nemožnosti razpolaganja z denarnim zneskom lahko utrpela le neznatno škodo, se ni treba ukvarjati z ugotavljanjem nevarnosti zaradi skrivanja ali razpolaganja s premoženjem.

9. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena.