Jedro

Šele s pritožbo uveljavljani ugovor o previsokem komasacijskem odbitku, brez da bi tožnik v pritožbi tudi navedel, zakaj ga ni uveljavljal že v postopku na prvi stopnji, je tako pritožbena novota, ki je organ druge stopnje ni bil dolžan obravnavati (tretji odstavek 238. člena ZUP).

Ker se je občina zavezala, da bo izvedla vsa potrebna agromelioracijska dela in s tem zagotovila ustrezen dostop (tudi) do parc. št. 1688, tožnik brez podlage ugovarja, da se ne strinja z odmerjeno mejo te parcele zaradi težje obdelave, saj bo na tak način urejen dostop (drugi odstavek 64. člena ZKZ) in s tem zagotovljena možnost ustrezne obdelave.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo - izkazom št. 40 je prvostopni organ odločil, da tožnik vlaga v komasacijski sklad zemljišča s tam navedenimi parcelnimi številkami, vse k.o. …, v skupni površini 595542 m2 in skupni vrednosti 47.305.871 cenilnih enot, ki po 1,05 % odbitku znaša 46.809.159 cenilnih enot; iz komasacijskega sklada pa se mu v isti katastrski občini dodelijo zemljišča s tam navedenimi parcelnimi številkami, v skupni površini 588524 m2 in skupni vrednosti 46.200.809 cenilnih enot. Razlika med vloženo in dodeljeno vrednostjo zemljišč znaša 608.350 cenilnih enot oziroma 7.300,20 EUR in se tožniku izplača iz tam navedenega podračuna. Iz izpodbijanega izkaza št. 203 izhaja, da tožnik kot solastnik v deležu 4237/6250 vlaga v komasacijski sklad zemljišče s parc. št. 909, k.o. …, v skupni površini 178403 m2 in skupni vrednosti 16.541.073 cenilnih enot, ki po odbitku 1,05 % znaša 16.367.392 cenilnih enot; iz komasacijskega sklada pa se mu v isti katastrski občini dodeli zemljišče s parc. št. 1688, v skupni površini 173977 m2 in skupni vrednosti 16.021.406 cenilnih enot. Razlika med vloženo in dodeljeno vrednostjo zemljišč znaša 345.986 cenilnih enot oziroma 4.151,83 EUR in se tožniku v skladu z njegovim solastnim deležem izplača v znesku 2.838,52 EUR iz tam navedenega podračuna. V obrazložitvi je organ povzel potek komasacijskega postopka …. Po pravnomočni uvedbi komasacijskega postopka je imenoval komasacijsko komisijo. Na podlagi sklepov organa so bili razgrnjeni ustrezni elaborati. Na podlagi dopolnjenih elaboratov, predlogov in želja komasacijskih udeležencev in ob upoštevanju 65. in 66. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) je bil izdelan nov elaborat nove razdelitve zemljišč, na katerega so bile tudi podane pripombe. Po obravnavi teh pripomb je bil izdelan dopolnjen elaborat. Komasacijskim udeležencem so bile v naravi pokazane meje dodeljenih parcel. Zaradi zgraditve skupnih objektov in naprav oziroma povečanja površin poti, melioracijskih jarkov, vodotokov in zarasti se je skupna vrednost vloženih zemljišč zmanjšala za 1,05 %, za enak odstotek se je zato zmanjšala vrednost dodeljenih zemljišč.

2. Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnika in potrdil odločitev prvostopnega organa.

3. Tožnik je v tožbi navedel, da se ne strinja, da je prekludiran pri uveljavljanju previsokega komasacijskega odbitka v višini 1,05 %, ki je po njegovem mnenju previsok. V zvezi z izkazom št. 40 meni, da bi iz komasacijskega sklada glede na vložene površine zemljišč vrednostnega razreda H moral dobiti večjo površino zemljišč vrednostnega razreda H, ki se nahajajo v urbanem območju in ki po njegovem mnenju predstavljajo stavbna zemljišča, ki imajo na trgu povsem drugačno vrednost. Na ta način je oškodovana Republika Slovenija, zlasti pri prodaji na trgu. V zvezi z izkazom št. 203 je tožnik navedel, da se je površina obstoječega kompleksa zmanjšala za 4426 m2. Res je, da ZKZ v 65. in 66. členu ni predpisal dodatnih pogojev, vendar pa bi moral prvostopni organ upoštevati - poleg prvega odstavka 65. člena ZKZ - kakšne površine zemljišč glede na vrednostne razrede je posamezni komasacijski udeleženec vložil v sklad. Pričakovanje, da dobi vsaj približno enake površine po posameznih vrednostnih razredih, kot jih je vložil, se mu zdi utemeljeno. Tako je bila Republika Slovenija oškodovana tudi pri izkazu št. 203. Iz sklada je namreč tožnik pridobil del zemljišč tudi v vrednostnem razredu F, v komasacijski sklad pa sam ni vložil nobenega zemljišča, vrednotenega v tem razredu. Če bi tožnik pričakoval, da bo iz sklada dobil znatno manjše površine, k komasaciji ne bi pristopil. Tožnik zahteva vrnitev obstoječega kompleksa. Prav tako se ne strinja z mejo parc. št. 1688, ki je odmerjena na sami obali obstoječega potoka, ki nima vzdrževalnega pasu in predstavlja zelo zaraščeno zemljišče. Takšno zemljišče je težko obdelovati in to ne glede na to, da takšna dodelitev zemljišča ni v nasprotju z ZKZ, kot pravi organ, in da se investitor zavezuje, da bo opravil ustrezna melioracijska dela. Tožnik je zato predlagal, da sodišče tožbi ugodi, odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek, podrejeno, da odločbo odpravi in samo odloči o zadevi, v obeh primerih pa naloži toženki, da mu povrne stroške postopka.

4. Toženka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala, je pa poslala upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je bila odločitev organa pravilna in zakonita, zanjo pa je organ navedel tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o novi razdelitvi zemljišč v k.o. …, konkretneje odločitev v izkazu št. 40 in št. 203. 7. Organ je sporno odločitev sprejel na podlagi 70. člena ZKZ, ki sodi med določbe v 4. poglavju tega zakona, ki urejajo komasacijo. 70. člen tako določa, da najpozneje v šestih mesecih po razgrnitvi elaborata o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izda upravna enota odločbo o novi razdelitvi zemljišč. Pred izdelavo te odločbe mora upravna enota pridobiti potrditev organa, pristojnega za vodenje zemljiškega katastra, da je elaborat o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izdelan v skladu s predpisi o zemljiškem katastru, in seznaniti komasacijske udeležence z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. Pred izdajo te odločbe pa je v predhodnih določbah tega poglavja predpisan postopek, ki vodi do izdaje te odločbe, vključno s pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za zakonito dodelitev novih zemljišč iz komasacijskega sklada. Tako je v 64. členu ZKZ določeno, da dobi pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada komasacijski udeleženec čimbolj zaokroženo zemljišče (prvi odstavek) in da je treba do komasiranih zemljišč zagotoviti ustrezen dostop (drugi odstavek). Nadalje je v 65. členu določeno, da komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti, razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine po 67. členu tega zakona (prvi odstavek). Če dobi komasacijski udeleženec zemljišče manjše skupne vrednosti, kot je vrednost zemljišča, ki ga je vložil, mu upravna enota v denarju izplača razliko v skladu z vrednostjo, kot je navedena v elaboratu vrednotenja zemljišč (tretji odstavek). Po 66. členu se pri vrednotenju zemljišč zemljišča uvrščajo v vrednostne razrede; vsakemu vrednostnemu razredu se določi vrednost enega kvadratnega metra v cenilnih enotah; cenilni enoti se določi vrednost v denarju (prvi odstavek). Metoda vrednotenja zemljišč iz prejšnjega odstavka temelji na oceni proizvodne sposobnosti zemljišča, ki se določi v obliki bonitetnih točk, ter vrednosti prostora (drugi odstavek). 67. člen ZKZ pa določa, da če se na komasacijskem območju zaradi celovite ureditve zemljišč zgradijo poti, melioracijski jarki, vetrobranski pasovi ali drugi javni objekti, ki so potrebni za izvedbo komasacije, in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ali se iz drugih vzrokov poveča skupna površina zemljišč, ki naj se razdelijo med komasacijske udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša oziroma večja površina zemljišč (prvi odstavek).

8. Sodišče se ne strinja s tožnikom, da pri uveljavljanju ugovora o komasacijskem odbitku v višini 1,5 % ni prekludiran. Razgrnitev elaboratov (tudi elaborata o novi razdelitvi zemljišč) v komasacijskem postopku je namreč namenjena podajanju pripomb in predlogov komasacijskih udeležencev, ki se tudi obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč (četrti odstavek 63. člena ZKZ). Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožnik ta ugovor uveljavljal v postopku pred izdajo odločbe, zaradi česar ga organ tudi ni obravnaval pred izdajo odločbe in o njem zato tudi ni mogel odločiti z odločbo. Šele s pritožbo uveljavljani ugovor o previsokem komasacijskem odbitku, brez da bi tožnik v pritožbi tudi navedel, zakaj ga ni uveljavljal že v postopku na prvi stopnji, je tako pritožbena novota, ki je organ druge stopnje ni bil dolžan obravnavati (tretji odstavek 238. člena ZUP). Ker je organ pravilno ocenil, da za vsebinsko obravnavo tega ugovora niso podani pogoji po ZUP, se tudi sodišče ne bo spuščalo v vsebinsko presojo tega ugovora v tem upravnem sporu (52. člen ZUS-1).

9. Tožnik ugovarja tudi dodelitvi novih zemljišč v izkazu št. 40 in izkazu 203, ker se ne strinja s površino zemljišč določenega razreda (površino zemljišč razreda H v izkazu št. 40) in površino zemljišč ter hkrati z vrednostnim razredom dodeljenih zemljišč (površina zemljišč razreda F v izkazu št. 203). Tudi tega ugovora sodišče ne more sprejeti kot utemeljenega, saj je bila pri dodelitvi novih zemljišč upoštevana zgoraj citirana določba prvega odstavka 65. člena ZKZ, čemur tožnik ne ugovarja, za ugotovljeno razliko pa bo tožnik prejel tudi denar.

10. Ker pa se je Občina A. zavezala, da bo izvedla vsa potrebna agromelioracijska dela in s tem zagotovila ustrezen dostop (tudi) do parc. št. 1688, k.o. …, tožnik brez podlage tudi ugovarja, da se ne strinja z odmerjeno mejo te parcele, zaradi težje obdelave, saj bo na tak način urejen dostop (drugi odstavek 64. člena ZKZ) in s tem zagotovljena možnost ustrezne obdelave.

11. Sodišče tako ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in zakonit, odločba pa je pravilna in na zakonu utemeljena, zaradi česar je tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

12. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.