Jedro

Tožnik ni izkazal vseh okoliščin, zaradi katerih bi lahko bil oproščen plačila sodnih taks za pritožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se tožnik ne oprosti plačila sodnih taks za pritožbo. V obrazložitvi je navedlo, da je tožnik ob vložitvi pritožbe zoper sodbo zaprosil tudi za oprostitev plačila sodnih taks, sodišče je s sklepom ta predlog zavrnilo in tožniku vročilo opomin za plačilo sodne takse za pritožbo in opomin v skupnem znesku 47.500,00 SIT. Po prejemu tega opomina pa je tožnik zaprosil za oprostitev plačila takse v navedenem znesku in se pri tem skliceval na dokazila, priložena pritožbi zoper sodbo. Sodišče je upoštevaje navedene podatke, iz katerih izhaja višina tožnikovih dohodkov (dokazila ZPIZ o višini pokojnine za mesece od novembra 2004 do aprila 2005), ter podatek, da živi sam, drugih dohodkov pa ne izkazuje, ocenilo, da s plačilom sodnih taks ne bodo občutno zmanjšana njegova sredstva za preživljanje, zato je predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zavrnilo.

V pritožbi tožnik navaja, da je z dohodki 77.000,00 SIT nemogoče zadovoljiti zahtevi sodišča, da je invalidski upokojenec I. kategorije ter kronični srčni in pljučni bolnik. Pritožbi je priložil številne listine, ki se večinoma nanašajo na spore v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja investitorju A.A. na parc. št. 111/2 k.o. ..., priložil pa je tudi podatke o dohodkih in siceršnjem socialnem stanju.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na določbo drugega odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) je treba tožnikovo pritožbo obravnavati kot pritožbo po ZUS-1. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje v obravnavanem primeru pravilna in zakonita. Tožnik namreč ni izkazal vseh okoliščin, zaradi katerih bi lahko bil oproščen plačila sodne takse za pritožbo. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na 13. člen Zakona o sodnih taksah (ZST), ki v prvem odstavku določa, da sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Skladno s tretjim odstavkom 13. člena ZST je predlogu potrebno predložiti določena dokazila. Prvostopno sodišče je odločilo na podlagi dokazil, s katerimi je v času odločanja razpolagalo, in ob upoštevanju teh tudi po presoji pritožbenega sodišča ni moglo odločiti drugače, kot je to storilo v izpodbijanem sklepu. Tožnik je sicer pritožbi priložil številne dodatne listine, ki pa jih pritožbeno sodišče, ki je presojalo pravilnost in zakonitost sklepa sodišča prve stopnje, ni moglo upoštevati. Kot nova dejstva in dokaze bi jih lahko upoštevalo le, če bi tožeča stranka izkazala za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do konca postopka na prvi stopnji (prvi odstavek 74. člena ZUS-1). Sodišče prve stopnje je o zadevi s sklepom odločilo dne 27.6.2006, torej bi lahko tožnik sodišču pred sprejetjem odločitve predložil vsaj obvestila ZPIZ o višini pokojnine za čas do odločitve sodišča, obvestilo o uskladitvi preživnine, novo potrdilo o višini katastrskega dohodka in svojo zadnjo odločbo o dohodnini.

Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, v obravnavani zadevi pa tudi niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (tretji odstavek 75. člena ZUS-1), je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS -1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.