Jedro

Revizijsko sodišče je upoštevalo kot datum vložitve tožbe, ki je bila z izpodbijanim sklepom pravnomočno zavržena, datum vložitve prve navedene vloge, torej 3.6.1999 - čeprav je v izreku obravnavanega sklepa prve stopnje naveden datum 28.12.1999. Glede na to revizijsko sodišče ni uporabilo (prvi odstavek 499. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99) določbe tretjega odstavka 86. člena ZPP, ki določa obvezno odvetniško zastopanje v postopku z revizijo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo zaradi plačila 53.031.867 SIT, ker tožnik ni ravnal v skladu s sklepom, s katerim je bil pozvan na dopolnitev tožbe. Višje sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik sam je vložil laično revizijo, ki jo je vsebinsko mogoče razumeti kot nestrinjanje z zavrnitvijo pritožbe proti sklepu o zavrženju tožbe. Navaja, da je sledil sporočenim zahtevam sodišča in jih v celoti pisno realiziral. Revizija ni utemeljena.

Tožnik je kot toženec v pravdni zadevi P 20/99 Okrajnega sodišča v Radovljici dne 3.6.1999 vložil "zahtevek za plačilo" z obvestilom, da mu podjetje T. S. d.d. še ni nakazalo zneska, zahtevanega dne 24.12.1998. V isti vlogi je zahteval poleg zneska odškodnine 19.876.749 SIT, še znesek 1.892.436 SIT zaradi nezakonitega odvzema telefonskega priključka in dodatno odškodnino v znesku 14.732.058 SIT iz naslova obrekovanja. Skupaj je zahteval 36.501.243 SIT in sklicujoč se na dopis z dne 20.6.1998 poleg tega zneska še "vključitev vseh pripadajočih računsko izvedenih zneskov, kot so med drugim obresti, določene na osnovi obstoječih predpisov". S pisno vlogo z dne 28.12.1999 je opredelil to vlogo kot nasprotno tožbo zaradi plačila 53.031.867 SIT. Okrajno sodišče v Radovljici se je glede na tako opredelitev tožnikove vloge izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Kranju. To sodišče je s sklepom z dne 6.7.2000 zaradi nejasnosti tožnika pozvalo, naj tožbo dopolni, da jo bo lahko obravnavalo. Tožnik ni ravnal v skladu s pozivom, saj je le vztrajal pri zahtevani odškodnini, ki jo je še zvišal na 85.031.867 SIT s pojasnilom, da je odškodninski zahtevek izkazan in dokazan z dopisi, ki jih je podrobno citiral (vsaj petnajst iz leta 1998, tri iz leta 1999 in pet iz leta 2000). Glede zahtevanih zneskov, opredeljenih kot odškodnina, pa tožnik ni navedel dejstev, na katera je opiral svoje zahtevke po temelju in po višini in tudi ni določno postavil svojega zahtevka.

Revizijsko sodišče je upoštevalo kot datum vložitve tožbe, ki je bila z izpodbijanim sklepom pravnomočno zavržena, datum vložitve prve navedene vloge, torej 3.6.1999 - čeprav je v izreku obravnavanega sklepa prve stopnje naveden datum 28.12.1999. Glede na to revizijsko sodišče ni uporabilo (prvi odstavek 499. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99) določbe tretjega odstavka 86. člena ZPP, ki določa obvezno odvetniško zastopanje v postopku z revizijo. Revizijski preskus izpodbijanega sklepa je pokazal, da tožnikova tožba ni bila sposobna za obravnavanje, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno in pravilno zavrglo (108. člen ZPP), sodišče druge stopnje pa je tak sklep sodišča prve stopnje pravilno potrdilo (druga točka 365. člena ZPP).

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, jo je treba zavrniti kot neutemeljeno (378. člen ZPP).