Jedro

Domneva, da so stiki z nerezidenčnim staršem otroku v korist, velja le, če ni kakšnih posebnih okoliščin. Če pa je z verjetnostjo izkazano, tako kot v obravnavanem primeru, nasilje starša nad otrokom, je domneva o koristnosti stikov obrnjena: domneva se, da stiki niso v korist otroka in da starš, ki izvaja nasilje, nima stikov. Obrnjeno domnevo zahteva 31. člen Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), ki nalaga državam pogodbenicam, da izvajanje varstva, vzgoje in stikov zagotovijo na način, ki ne ogroža pravic in varnosti žrtve nasilja ali otrok. Sodišče mora torej v skladu z Istanbulsko konvencijo zagotoviti, da stiki ne ogrozijo otroka in starša, ki sta žrtev nasilja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka nasprotne udeleženke in udeleženca se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Predlagatelj in nasprotna udeleženka tega postopka, ki teče od 8. 7. 2021, sta bivša partnerja, udeleženec pa je njun mladoletni sin A. A.

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu nasprotne udeleženke delno ugodilo in mladoletnega A. A. začasno zaupalo v varstvo in vzgojo materi (I.1. točka izreka), stike očeta z A. A. je začasno ukinilo (I.2. točka izreka), za primer kršitve začasne odredbe je izreklo denarno kazen v višini 500 EUR (I.3. točka izreka), odločilo, da začasna odredba stopi v veljavo z dnem izdaje in traja do pravnomočne odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča (I.4. točka izreka), pritožba pa ne zadrži njene izvršitve (I.5. točka izreka). Predlog nasprotne udeleženke za začasno določitev preživnine v višini 180 EUR mesečno je sodišče zavrnilo (II. točka izreka), odločitev o stroških postopka zavarovanja pa si je pridržalo za končno odločitev (III. točka izreka).

3.Predlagatelj zoper sklep o začasni odredbi vlaga pravočasno pritožbo in navaja, da ga iz vseh pritožbenih razlogov izpodbija v I. točki izreka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in predlog nasprotne udeleženke v celoti zavrne.

Ni jasno, zakaj sporazum staršev o stikih A. A. ogroža in zakaj varstvo koristi A. A. terja prav začasno ukinitev stikov. Glede ogroženosti otroka sklepa ni mogoče preizkusiti. Iz obrazložitve je izostalo, da je nasprotna udeleženka vse od 22. 11. 2024 protipravno in nedopustno onemogočala izvajanje stikov in A. A. odtujevala od očeta. Ugotovitev sodišča, da so stiki redno potekali, ni pravilna, nasprotna udeleženka je nad stiki izvajala nadzor in s tem nadaljevala kljub opozorilom CSD. Iz sklepa je izostala tudi ocena obravnavanih dogodkov, ki so bili povod za vložitev predmetnega predloga. V zvezi s tem želi predlagatelj predložiti prepis zvočnega posnetka izpovedi zaslišanih v postopku V N 1734/2023, vendar prepisa še ni dobil. Zato se lahko le sklicuje na izpovedi, dokazna ocena njihovih izpovedi pa je izostala.

Iz obrazložitve ni razvidno, da je bil predlagatelj v času pregleda pri izvedencu F. F. v remisiji. Izpuščeno je tudi, da iz obeh izvidov urgentne psihiatrične ambulante izhaja, da predlagatelj ne izkazuje indikacij za uvedbo farmakoterapije. Ocena njegovega zdravstvenega stanja nima opore v njegovem ravnanju. To izhaja tudi iz poročil in mnenj CSD in prav zato se CSD zavzema za čimprejšnje ponovno izvrševanje stikov.

Bistveno je, da predlagatelj ne uživa alkohola ali prepovedanih substanc. CSD nikoli ni zaznal, da bi bili stiki A. A. z očetom škodljivi. Sodišče bi moralo ugotoviti, da je predlagatelj potrdil prvi razpoložljivi termin ambulantnega pregleda, česar se je strokovna sodelavka na naroku 8. 3. 2024 posebej razveselila.

CSD je začetno oceno ogroženosti in načrt z dne 15. 12. 2023 naredil le na podlagi navedb nasprotne udeleženke. Zaključka sodišča o "očitno nujno potrebnem" rednem ambulantnem zdravljenju predlagatelja, kar je sodišču narekovalo odločitev o ukinitvi stikov, ni moč preizkusiti, saj se navaja le nujna potreba, da "ne pride do poslabšanja in ponovitve nasilnih dejanj", pri čemer pa se opusti konkretna navedba oziroma opis nasilnega dejanja. Uporaba izraza "poslabšanje" pa nakazuje na ustrezno zdravstveno stanje predlagatelja.

Ni dopustno, da visoko konflikten odnos med staršema vpliva na stike z otrokom. Zaslišani priči nista potrdili, da je bil otrok navzoč ob konfliktu 8. 11. 2023. Gre za diskriminacijo predlagatelja, ko se pogojuje izvajanje stikov z rednim ambulantnim zdravljenjem. Poleg tega sta njegov brat in mati izrazila pripravljenost sodelovati na stikih. Ocena sodišča, da predlagateljeva mati nima ustreznega kritičnega odnosa do njegovega zdravstvenega stanja oziroma da v primeru "neprimernega" ravnanja predlagatelja o tem ne bi poročala nasprotni udeleženki in sodišču, pa je napačna.

4.V odgovoru na pritožbo se nasprotna udeleženka zavzema za njeno zavrnitev. Odgovor na pritožbo je podal tudi udeleženec, mladoletni A. A. po svojem kolizijskem skrbniku, in izrazil strinjanje z odločitvijo sodišča prve stopnje.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da iz pritožbenih navedb ne izhaja, da pritožba izpodbija odločitev sodišča prve stopnje iz I. točke izreka v celoti, temveč opredeljeno napada le odločitev o tem, da se stiki predlagatelja s sinom A. A. začasno ukinejo.

7.Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da izpodbijani sklep vsebuje zadostne in prepričljive razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih za začasno ukinitev stikov otroka z očetom, kar v celoti omogoča njegov preizkus. Odločitev sodišča prve stopnje v tem delu temelji predvsem na mnenju izvedenke dr. G. G., ki je bila postavljena v tem postopku, na mnenju sodnega izvedenca F. F., ki je bil postavljen v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v kazenski zadevi zoper predlagatelja V Kpr 000/2021 in njegovi dopolnitvi, na izvidih psihiatrinje dr. D. D. (ki povzema tudi klinično psihološki izvid dr. E. E.) in njeni izpovedi v tem postopku, upoštevaje mnenje CSD in mnenje predstavnice CSD, ki ga je izrazila na naroku 26. 2. 2024 ter na ugotovitvah glede dogodka, ki je bil povod za predmetni predlog.

8.V skladu s prvim odstavkom 141. člena Družinskega zakonika (DZ) ima otrok pravico do stikov z obema od staršev in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo koristi otroka. Začasna odredba je eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen DZ) in se izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ), z njeno izdajo pa je mogoče ogroženost odpraviti ali vsaj omiliti. Odloča se na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je podan, če za obstoj določenega pomembnega dejstva obstaja več argumentov kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih.¹ V obravnavanem primeru to pomeni, da je več argumentov, ki kažejo na agresivno ravnanje predlagatelja do nasprotne udeleženke ob predaji otroka, ki otroka lahko prestrašijo in spravijo v stisko, kar bi se lahko odpravilo z ustreznim zdravljenjem predlagatelja, ki pa ga ne izkazuje. Sodišče prve stopnje je relevantna dejstva ustrezno pretehtalo in sprejelo pravilno odločitev, s katero bo mogoče ogroženost otroka odpraviti ali vsaj omiliti.

9.Pritožbena trditev, da ocena o zdravstvenem stanju predlagatelja nima opore v njegovem ravnanju, ne drži. Na podlagi izvedeniških mnenj in ugotovitev lečeče psihiatrinje je imelo sodišče prve stopnje zadostno osnovo za sklep, da predlagatelj nujno rabi redno ambulantno psihiatrično zdravljenje, ker se lahko v stresnih situacijah, še zlasti, če bi bil pod vplivom alkohola in ali prepovedanih substanc, škodljivo, neustrezno in agresivno odzove, kar lahko mladoletnega otroka prestraši in spravi v hudo stisko. Ni dvoma, da gre v obravnavanem primeru za visoko konflikten odnos med staršema. Za predvsem kritičen se je izkazal čas ob predaji otroka, ko prihajata starša v kontakt. Pri tem med njima prihaja do konfliktov, kar je dne 8. 11. 2023 ob prisotnosti otroka izbruhnilo v hujših razsežnostih² . Netočna je pri tem pritožbena trditev, da zaslišani priči v tem postopku nista potrdili, da je bil A. ob konfliktu dne 8. 11. 2024 navzoč. Predlagateljev brat je povedal, da je v času, ko se je med B. A. in C. A. dogajalo, A. A. stal med njima (in nato pobegnil), njegova mati pa je povedala, da je bil A. A. ob začetnem verbalnem očitku navzoč (in nato odšel na trampoline). Kakšne (drugačne) navedbe sta zaslišana podala v postopku V N 1734/2023, pritožba ne pove. Zato pavšalen očitek sodišču prve stopnje, da izpovedi zaslišanjih v enem in drugem postopku ni dokazno cenilo, ni utemeljen, prav tako ne navedba, da je predlagatelju kršena pravica do obrambe.

10.Da ne gre za enkraten neprimeren in agresiven odziv predlagatelja, brez dvoma kaže že v januarju 2021 izrečeni ukrep predlagatelju (C4), s katerim je nasprotna udeleženka dosegla zaščito pred predlagateljem. Glede na to, da je predlagatelj na zaslišanju 19. 1. 2024 potrdil navedbo nasprotne udeleženke, da je dobil sodno prepoved približevanja tudi novi (sedaj že bivši) partnerki H. H., pa ni dvoma, da je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da predlagatelj (vedno) svojega ravnanje ne obvladuje in se neustrezno odziva. Takšni odzivi v pričo otroka pa otroka brez dvoma prestrašijo in ga lahko spravijo v hudo stisko. Zato tudi ni dvoma, da dogovor staršev o začasnem izvajanju stikov³ otroku ni v korist.

11.Nosilni razlogi, da je treba stike začasno ukiniti, izhajajo iz mnenj strokovnjakov, ki menijo, da bo lahko predlagatelj obvladoval svoje neustrezno ravnanje in odzive, zlasti v stresnih situacijah, če se bo redno (ambulantno psihiatrično) zdravil, česar (še) ne izkazuje. V zvezi z mnenji strokovnjakov predlagatelj opozarja oziroma očita sodišču prve stopnje, da je iz izpodbijanega sklepa izostalo, da je bil ob pregledu pri izvedencu dr. B. B. v remisiji, brez znakov afektivnih in psihotičnih motenj in je abstiniral od PAS. Pri tem pa predlagatelj povsem zanemari mnenje tega izvedenca, ki je ključno. Po mnenju izvedenca bi moral predlagatelj zaradi težav (ugotovljeno ima bipolarno afektivno motnjo) redno jemati stabilizatorje razpoloženja oziroma ustrezno psihofarmakološko terapijo, s katero bi se preprečila ponovitev izrazitih razpoloženjskih nihanj z vsemi posledicami in tudi verbalna ter fizična agresivnost. Čeprav je izvedenec v mnenju (z dne 28. 6. 2022) ocenil, da je verjetnost ponovitve dejanj majhna, je predlagal kazenskemu sodišču izrek ukrepa obveznega psihiatričnega ambulantnega zdravljenja, s katerim bi se v veliki meri ta nevarnost preprečila. Tega sodišče prve stopnje ni spregledalo. Spregledalo tudi ni dopolnitve mnenja z dne 22. 1. 2024, v katerem izvedenec B. B. ugotavlja, da predlagatelj še vedno nima predpisane psihofarmakološke terapije in zato obstaja velika možnost relapsa (ponovnega izbruh). Do izdaje izpodbijanega sklepa predlagatelj z zdravljenjem (še) ni pričel, v postopku pa se je verjetno izkazalo, da se je njegova verbalna in fizična agresivnost ponovila.

12.Neutemeljen je tudi predlagateljev očitek, da je v izpodbijanem sklepu le povzeto, da je dvakrat obiskal urgentno psihiatrično ambulanto, izpuščeno pa, da ni indikacij za uvedbo farmakoterapije. Iz predloženega izvida z dne 24. 10. 23 (A60) namreč zgolj izhaja, da pri predlagatelju ne ugotavljajo jasnih indikacij za uvedbo farmakoterapije, predlagatelj je tudi ne želi in svetujejo mu, da se naroči na kontrolni pregled pri svoji ambulantni psihiatrinji. V izvidu z dne 4. 12. 2023 (A59) pa v mnenju ni nobene opredelitve glede farmakoterapije. Je pa tudi v tem mnenju predlagatelju svetovana nadaljnja ambulantna obravnava pri lečeči psihiatrinji. Tudi pri urgentni psihiatrični obravnavi je bilo torej predlagatelju svetovano ambulantno psihiatrično zdravljenje, poleg tega je potrebo po takem zdravljenju izpostavila v postopku izvedenka, takšno je tudi mnenje predlagateljeve lečeče psihiatrinje, da je to pri predlagatelju obvezno pa je v okviru kazenskega postopka ocenil dr. B. B.

13.Kot je poročala psihiatrinja dr. D. D. predlagatelj od julija 2023 dalje ni zaprosil za nov termin psihiatričnega pregleda. Ker pa je glede na predstavljena izvedeniška mnenja redno spremljanje njegovega stanja nujno potrebno, da ne pride do poslabšanja in ponovitev nasilnih dejanj, je sodišče v dani situaciji in upoštevaje pri tem tudi visoko konflikten odnos med staršema, ki lahko izbruhne tudi v hujših razsežnostih vpričo otroka, kar se je zgodilo 8. 11. 2023, za preprečitev ogroženosti mladoletnega A. pravilno odločilo, da se stiki začasno ukinejo. Drži, da je predlagatelj na naroku 8. 3. 2024 povedal, da je dobil prvi prosti termin pregleda pri dr. D. D. Gre za korak, ki ga je treba pozdraviti, posebno težo pa bo navedeno dobilo šele, če je predlagatelj pregled 10. 4. 2024 tudi opravil in njegovo nadaljnje (učinkovito) zdravljenje. Na naroku dne 26. 2. 2024 je bilo tudi s strani predstavnice CSD poudarjeno, da je za predlagatelja očitno nujno potrebno redno ambulantno zdravljenje pri psihiatru, za kar se bodo tudi sami zavzemali. Zgolj zagotovilo predlagatelja, da alkohola in prepovedanih substanc ne uživa, pa ne zadostuje za sklep, da je temu verjetno res tako, saj potrdil o tem ne predloži.

14.Predlagatelj zmotno dojema odločitev kot diskriminatorno. Domneva, da so stiki z nerezidenčnim staršem otroku v korist, velja le, če ni kakšnih posebnih okoliščin. Če pa je z verjetnostjo izkazano, tako kot v obravnavanem primeru, nasilje starša nad otrokom⁴ , je domneva o koristnosti stikov obrnjena: domneva se, da stiki niso v korist otroka in da starš, ki izvaja nasilje, nima stikov. Obrnjeno domnevo zahteva 31. člen Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija)⁵ , ki nalaga državam pogodbenicam, da izvajanje varstva, vzgoje in stikov zagotovijo na način, ki ne ogroža pravic in varnosti žrtve nasilja ali otrok. Sodišče mora torej v skladu z Istanbulsko konvencijo zagotoviti, da stiki ne ogrozijo otroka in starša, ki sta žrtev nasilja. Tako je sodišče prve stopnje tudi ravnalo.

15.Dejstvo je, da predlagatelj od 22. 11. 2023 stikov z A. A. nima. Glede na izpodbijano odločitev je jasno, da so za to po oceni sodišča prve stopnje utemeljeni razlogi, ki jim pritrjuje tudi pritožbeno sodišče in ne gre za protipravno oziroma nedopustno onemogočanje stikov, za kar se zavzema pritožba. Res je, da CSD ni zaznal, da bi bili stiki za A. A. škodljivi ali da bi bil predlagatelj na stiku pod vplivom alkohola ali prepovedanih substanc. Vendar gre za čas, ko so se stiki izvajali pod nadzorom CSD, torej v kontroliranem okolju, ob navzočnosti strokovnih oseb, določeno obdobje tudi matere nasprotne udeleženke. Predloga CSD, da se stiki izvajajo na način, da se otroka preda na javnem mestu

16.Drži, da je predlagateljeva mati izjavila, da je pripravljena sodelovati na stikih, pri čemer se ni mogoče strinjati s pritožbo, da je takšno zagotovilo podal tudi predlagateljev brat. Prav tako se ni mogoče strinjati s pritožbo, da je ocena sodišča o tem, da predlagateljeva mati ni primerna oseba, ki bi bila navzoča ob stikih, napačna. Mati dejansko ni izkazovala kritičnega odnosa do predlagateljevega zdravstvenega stanja, pa tudi ne do njegovega odzivanja v konfliktih situacijah z nasprotno udeleženko. Ni nepomembno, da temu pritrjuje tudi kolizijski skrbnik mladoletnega A. A.

17.Sodišče prve stopnje je ovrednotilo vse pomembne okoliščine in navedlo tehtne argumente za odločitev o začasni ukinitvi stikov. Pritožbene trditve ne dajejo opore za zaključek, da so stiki z očetom trenutno mld. A. A. v korist. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, niti po uradni dolžnosti upoštevane kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

18.Sodišče si je odločitev o stroških pritožbenega postopka nasprotne udeleženke in udeleženca pridržalo za končno odločitev, ker so stroški, ki nastanejo v zvezi s postopkom zavarovanja del stroškov postopka (prvi odstavke 151. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), o njih pa se odloča v končni odločbi (šesti odstavek 163. člena ZPP).

-------------------------------

1Skladno s 100. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)-1 se tudi v postopkih za varstvo koristi otrok postopek za izdajo začasne odredbe vodi po določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), kar pomeni, da je postopek sumaren in hiter, v njem se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti.

2Posledično je Policijska postaja Y. na Okrožno državno tožilstvo zoper predlagatelja posredovala kazensko ovadbo.

3Po izteku 9 mesečnega obdobja izvajanja stikov pod nadzorom CSD (določeno obdobje tudi ob prisotnosti matere nasprotne udeleženke) sta starša z začasno sodno poravnavo stike dogovorila na način, da se ti izvajajo vsako sredo, ko mati A. A. ob 16h pripelje v park W. (v primeru slabega vremena v Z.), kjer ga prevzame oče, do 18h, ko ga prevzame mati.

4V skladu z drugim odstavkom 4. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini je otrok žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja.

5Dr. Barbara Novak, Družinski zakonik v luči Istanbulske konvencije, Litteralis, Ljubljana 2023, stran 30.

6V tem smislu je narejena tudi ocena ogroženosti, ki je narejena tudi na podlagi podatkov Policije in ne zgolj navedb nasprotne udeleženke.

Zveza:

Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) - člen 31

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 141, 141/1, 159, 161

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 100

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 4, 4/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.