13/10-1994

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jožeta Hauptmana iz Kranjske gore na seji dne 13/10-1994

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 8. točke 1. člena Uredbe o spremembi Uredbe o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila (Uradni list RS, št. 4/94) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik izpodbija določbe 8. točke 1. člena v izreku sklepa navedene Uredbe, s katerimi je določena višina povračila za uporabo cest, ki ga plačujejo uporabniki za cestna motorna vozila z dieselskim motorjem. Meni, da je razlika med višino povračila za dieselske motorje in bencinske motorje neutemeljena in neupravičena, saj dieselski motorji enako obremenjujejo ceste kot bencinski motorji. Takšna razlika je bila po mnenju pobudnika prvotno sicer deloma utemeljena zaradi pogoste uporabe kurilnega olja namesto dieselskega goriva. Po sprejetju novih predpisov, ki z visokimi kaznimi prepovedujejo uporabo kurilnega olja za pogon motornih vozil, pa naj bi takšna razlika ne bila več umestna. S tem naj bi nastajale med uporabniki motornih vozil pri plačevanju povračila za uporabo cest neutemeljene razlike.

Iz smisla navedb v pobudi je razvidno, da pobudnik očita kršitev načela enakosti iz 14. člena Ustave.

2.Vlada zavrača pobudnikove trditve o neutemeljenih razlikah v višini povračila za uporabo cest med motornimi vozili z bencinskimi in motornimi vozili z dieselskimi motorji. Razliko v višini povračila za uporabo cest med navedenima skupinama vozil utemeljuje s tem, da je davčna obremenitev dieselskega goriva v absolutnih zneskih nižja od davčne obremenitve motornega bencina. Da bi bilo spoštovano načelo, po katerem naj vsak uporabnik cest krije sorazmeren strošek za vzdrževanje in razvoj cestne mreže, ki ga povzroča s svojim vozilom (ne glede na vrsto motorja), je bilo treba povračilo za uporabo cest za dieselska vozila predpisati v večjem znesku, kot to velja za vozila z bencinskim motorjem.

Razlog za takšno razliko v višini povračila za uporabo cest naj bi bil torej izključno v izenačevanju pogojev za vse uporabnike motornih vozil in nikakor ne v protizakoniti uporabi kurilnega olja za pogon teh vozil v preteklosti. Vlada v svojem mnenju navaja, da je takšna praksa uveljavljena v številnih drugih evropskih državah (npr. Italija, švedska, Norveška, Nizozemska, Portugalska, Madžarska, Danska, Islandija ipd.).

Po vseh teh državah naj bi bila zaradi nižje obdavčitve dieselskega goriva v primerjavi z motornim bencinom predpisana sorazmerno višja registrska taksa za vozila z dieselskim motorjem.

B.

Ustavno sodišče je pobudo zavrnilo.

Z izpodbijano uredbo je določeno povračilo za uporabo cest v odvisnosti od delovne prostornine in vrste motorja. Uredba določa drugačno višino povračila za uporabo cest za vozila z bencinskim motorjem kot za vozila z dieselskim motorjem. Uredba predvideva torej različno obravnavo dveh različnih dejanskih stanov. Pri tem je Uredba enotno kategorijo "motorji z notranjim izgorevanjem" razčlenila v dve kategoriji oziroma različni dejanski stanji - motorna vozila z bencinskim motorjem in motorna vozila z dieselskim motorjem in s tem ustvarila podlago za različno pravno obravnavanje podobnih dejanskih stanj. V zvezi z očitano kršitvijo ustavnega načela enakosti pred zakonom je treba poudariti, da navedeno načelo ne more preprečevati normodajalcu, da v mejah svoje pristojnosti določa kriterije, po katerih bo določena podobna dejanska stanja med seboj razlikoval in na njih vezal različne pravne posledice. Tovrstna diskrecija, s katero normodajalec zasleduje ustavno dopustne cilje (izenačevanje skupne davčne obremenitve lastnikov motornih vozil z bencinskimi motorji in vozil z dieselskimi motorji, vzpodbujanje nakupov motornih vozil z določeno vrsto motorja ipd.), je bistvena sestavina normodajne pristojnosti.

Kupec motornega vozila se ob nakupu vozila povsem svobodno odloča za tip vozila, ki mu pač najbolj ustreza. Pri tem odločitev za izbiro vozila z dieselskim motorjem pomeni poleg odločitve za uporabo cenejšega goriva (zaradi manjše obremenitve s prometnim davkom) hkrati tudi odločitev za plačilo povračila za uporabo cest v večjem znesku. Zato zatrjevanje, da izpodbijane določbe Uredbe o različni višini povračila za uporabo cest za različne vrste motorjev niso v skladu s 14. členom Ustave, češ da lastniki motornih vozil niso enakopravni, ni utemeljeno.

C.

Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, štev. 15/94) v sestavi predsednik: dr. Tone Jerovšek in sodniki mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k:

dr. Tone Jerovšek