Jedro

Sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost (peti odstavek 12.a člen ZST-1), vendar mora ta postopek temeljiti na popolnem predlogu za oprostitev plačila takse. Šele popoln predlog, to pa je predlog, ki vsebuje poleg podatkov za stranko tudi podatke in izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 za družinske člane stranke (v ta okvir sodijo tako podatki, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, ali gre za osebe, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja stranke, kot tudi soglasje družinskih članov stranke za vpogled v podatke, ki so davčna tajnost), sodišču omogoča izvedbo ustreznih poizvedb z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov. Popoln predlog je torej pogoj za vsebinsko obravnavo predloga, del katerega je postopek po petem odstavku 12.a člena ZST-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke z dne 30.8.2023 za oprostitev plačila sodne takse za domnevo umika pritožbe, zavrglo.

2. Zoper ta sklep se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in postopek ustavi, podrejeno pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da glede na dejstvo, da so podatki v zvezi s premoženjskim stanjem tožene stranke javno dostopni v javnih evidencah, lahko in mora sodišče predmetne podatke pridobiti po uradni dolžnosti, česar ni storilo, s čimer je kršilo zakonska določila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse temelji na ugotovitvi, da tožena stranka predloga ni dopolnila v skladu s sklepom z dne 4.9.2023. Sklep vsebuje natančna navodila, katere podatke in izjave mora tožena stranka posredovati sodišču v roku 15 dni (sklep povzema vsebino drugega odstavka 12. člena ZST-11).

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi lahko sodišče prve stopnje za potrebe vsebinskega odločanja o predlogu samo opravilo potrebne poizvedbe o premoženjskem položaju tožene stranke. Predlog za obročno plačilo takse mora vsebovati podatke in izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1. Sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost (peti odstavek 12.a člen ZST-12), vendar mora ta postopek temeljiti na popolnem predlogu za oprostitev plačila takse. Šele popoln predlog, to pa je predlog, ki vsebuje poleg podatkov za stranko tudi podatke in izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 za družinske člane stranke (v ta okvir sodijo tako podatki, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, ali gre za osebe, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja stranke,3 kot tudi soglasje družinskih članov stranke za vpogled v podatke, ki so davčna tajnost4), sodišču omogoča izvedbo ustreznih poizvedb z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov. Popoln predlog je torej pogoj za vsebinsko obravnavo predloga, del katerega je postopek po petem odstavku 12.a člena ZST-1. Tožena stranka, ki v predlogu ni navedla, da bi bila samska oseba, sodišču prve stopnje ni posredovala zahtevanih podatkov in izjav glede sebe in svojih družinskih članov, zato je bila pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlog za oprostitev plačila takse kljub pozivu k dopolnitvi ostal nepopoln (tretji odstavek 12. člena ZST-15). Če vložnik nepopolne vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (četrti odstavek 108. člena ZPP6 v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Glede na podane dejanske ugotovitve je izpodbijana odločitev o zavrženju toženkinega predloga za oprostitev plačila sodne takse za domnevo umika pritožbe pravilna.

6. Ker je izpodbijani sklep pravilen in ni obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi.

7. izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP in tretjim odstavkom prvega člena ZST-1).

1 Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008, s spremembami in dopolnitvami. Po drugem odstavku 12. člena ZST-1 mora predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks vsebovati naslednje podatke in izjave: - osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo stranke; - osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo družinskih članov stranke; - podatke o zadevi; - podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 12.a člena tega zakona, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena tega zakona; - soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost; - da so stranka in njeni polnoletni družinski člani, ki so podali soglasje iz prejšnje alineje, seznanjeni z vsemi informacijami iz enajstega odstavka 12.a člena tega zakona, objavljenimi na spletni strani sodišča, pri katerem stranka vlaga predlog; - podpise stranke in njenih polnoletnih družinskih članov. 2 Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Podatke o upravičenosti do denarne socialne pomoči, ki vključujejo podatek o obstoju pravice do denarne socialne pomoči, obdobje njenega prejemanja in številko zadeve, v kateri je bila denarna socialna pomoč dodeljena, pridobi sodišče po uradni dolžnosti v centralni zbirki podatkov o prejemnikih denarne socialne pomoči, ki se vodi po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Do navedenih zbirk podatkov dostopa sodišče brezplačno preko neposredne elektronske povezave ali posredno preko sistema za standardizirano izvajanje elektronskih poizvedb. 3 Po prvem odstavku 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010, s spremembami in dopolnitvami) se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo naslednje osebe: - zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti; - otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnje točke dolžni preživljati po zakonu. 4 Skladno s prvim odstavkom 8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004, s spremembami in dopolnitvami) se osebni podatki (mednje sodijo tudi podatki, ki so davčna tajnost) lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon _ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika._ 5 Če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, razen podatkov o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz tretjega in četrtega odstavka 12.a člena tega zakona ter podatkov o premoženju iz prve alineje prvega odstavka 12.b člena tega zakona, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, izjav stranke in njenih polnoletnih družinskih članov iz pete in šeste alineje prejšnjega odstavka ter podpisov polnoletnih družinskih članov stranke, sodišče ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, sicer pa odloči o predlogu. 6 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami.