Jedro

383.a člen ZFPPIPP ureja postopek v primeru, ko je dolžnik tisti, ki vloži predlog za začetek postopka osebnega stečaja. V tem primeru sodišče na naroku dolžnika pouči o pravnih posledicah začetka osebnega stečaja, o možnostih odpusta obveznosti. V obravnavani zadevi pa predlog za začetek postopka osebnega stečaja ni bil podan s strani dolžnika - tožnice, temveč s strani upnika, Republike Slovenije.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 135/2023 z dne 21. 2. 2023 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja ter za vložitev ugovora na poziv dolžnici z dne 2. 2. 2023, v postopku osebnega stečaja.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se toženka sklicuje na 24. in 3. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Prvi odstavek 3. člena ZBPP določa, da je lahko BPP z zakonom urejena drugače, kot jo ureja ZBPP, če je glede na vrsto postopka in glede na oblike pravne pomoči to potrebno. Postopki zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami, med katere spada tudi postopek osebnega stečaja, so urejeni v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Po določbah ZFPPIPP pristojno sodišče odloči o začetku postopka osebnega stečaja, med drugim tudi na predlog dolžnika. Dolžnik lahko vloži predlog za začetek postopka osebnega stečaja tudi na zapisnik pri sodišču, ki dolžnika na naroku za vložitev predloga med drugim pouči o pravnih posledicah začetka postopka, sprejme na zapisnik predlog za začetek postopka in ga pouči o možnosti odpusta obveznosti. Prvi stavek tretjega odstavka 383.a člena ZFPPIPP določa, da za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, ni mogoče dodeliti BPP. Na podlagi določbe drugega stavka tretjega odstavka 383.a člena ZFPPIPP je mogoče uveljavljati upravičenost do BPP šele v postopku odpusta obveznosti v primeru, ko je vložen ugovor proti odpustu obveznosti. Ker ZFPPIPP daje (brezplačno) možnost, da pred pristojnim sodiščem na naroku tožnica sama poda takšen predlog, pri čemer bo s strani sodišča poučena o vseh pravnih posledicah in možnostih v zvezi s postopkom osebnega stečaja, tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, zato je bilo treba prošnjo za dodelitev BPP zavrniti.

3. Tožnica vlaga tožbo, v kateri predlaga, da sodišče odpravi odločbo in jo vrne toženki v ponovno odločanje. Pojasnjuje, da se nahaja v podrejenem položaju, saj ji toženka omejuje pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Toženka ji je naklepno povzročila veliko materialno in nematerialno škodo, ki ji še vedno nastaja. Vsi akti so izdani v nasprotju z 31. členom ZBPP. Skladno s pravnim poukom je vložila laični ugovor zoper začetek prisilnega stečaja, vendar odgovora ni prejela.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise zadeve.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev toženke, s katero je le-ta tožničino prošnjo za dodelitev BPP zavrnila na podlagi 24. člena ZBPP v zvezi z 383.a členom ZFPPIPP. Tožnica je namreč vložila prošnjo za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja ter za vložitev ugovora na poziv dolžnici z dne 2. 2. 2023 v postopku osebnega stečaja.

7. Toženka se v izpodbijani odločbi pravilno sklicuje na prvi odstavek 3. člena ZBPP, ki določa, da je lahko BPP z zakonom urejena drugače, kot jo ureja ZBPP, če je glede na vrsto postopka in glede na oblike pravne pomoči to potrebno. Določbe ZBPP se tako uporabljajo le glede vprašanj, ki niso urejena s posebnim zakonom (drugi odstavek 3. člena ZBPP).

8. Postopki zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami, med katere spada tudi postopek osebnega stečaja, so urejeni v ZFPPIPP. Ta v 383.a členu določa postopek vložitve predloga za začetek postopka osebnega stečaja s strani dolžnika na zapisnik pri sodišču. Na naroku za vložitev predloga sodišče dolžnika med drugim pouči o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja, sprejme na zapisnik predlog za začetek postopka, ga pouči o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja in možnosti odpusta obveznosti (prvi in drugi odstavek 383.a člena ZFPPIPP). Po tretjem odstavku 383.a člena ZFPPIPP za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, ni mogoče dodeliti BPP, razen za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku odpusta obveznosti, če je bil vložen ugovor proti odpustu obveznosti.

9. S sklicevanjem na navedeni 383.a člen ZFPPIPP je toženka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev BPP, vendar navedeno postopanje po mnenju sodišča ni pravilno. 383.a člen ZFPPIPP namreč ureja postopek v primeru, ko je dolžnik tisti, ki vloži predlog za začetek postopka osebnega stečaja. V tem primeru, kot že pojasnjeno, sodišče na naroku dolžnika pouči o pravnih posledicah začetka osebnega stečaja, o možnostih odpusta obveznosti. Zakonodajalec je v teh primerih izključitev BPP utemeljeval s sklicevanjem na možnost vložitve predloga na zapisnik pri sodišču, ki je po njegovem mnenju enakovredno pravnemu svetovanju in zastopanju v zvezi s tem predlogom po odvetniku1. V obravnavani zadevi pa predlog za začetek postopka osebnega stečaja ni bil podan s strani dolžnika - tožnice, temveč s strani upnika, Republike Slovenije. S pozivom dolžniku z dne 2. 2. 2023 je bila tožnica obveščena, da je Republika Slovenija proti njej vložila predlog za začetek stečajnega postopka, tožnici pa je bilo naloženo, da se v roku 15 dni izreče o upnikovem predlogu - vloži ugovor, da ni insolventna ali da upnikova terjatev ne obstaja. V pozivu je bila tožnica seznanjena s sestavinami ugovora in posledicami, če ugovora ne vloži. To pomeni, da ni bila tožnica tista, ki je vložila predlog za začetek postopka osebnega stečaja, in tudi ni bila deležna pravne pomoči s strani sodišča v okviru naroka za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja. Gre torej za drugačno situacijo kot jo ureja 383.a člen ZFPPIPP, zato uporaba navedenega člena v obravnavanem primeru ni bila pravilna.

10. Ker je sodišče presodilo, da je bil v postopku za izdajo izpodbijane odločbe zakon nepravilno uporabljen, je tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo na podlagi tretjega odstavka in v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo organu v ponovni postopek.

11. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

12. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici na podlagi sklepa tega sodišča I U 466/2023 z dne 13. 4. 2023. 13. O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku odločanja o dodelitvi BPP taksa ne plača. 1 Obrazložitev k 22. členu predloga novele ZFPPIPP-A, Poročevalec DZ 2009, št. 29 z dne 12. 3. 2009.