Jedro

S sklepom Cst 277/2023 je bila zavrnjena pritožba tožnice zoper sklep o zavrženju sklepa St ... z dne 17. 7. 2023 o razrešitvi upravitelja in imenovanju novega upravitelja in zavrnjen predlog tožnice za takojšnjo ustavitev postopka. Tako ne gre za katerega od sklepov, zoper katere je po ZFPPIPP revizija dovoljena in tega tožnica v tožbi niti ne zatrjuje.

V primerih, ko revizija ni dopustna, pa je sodišče tudi ne more dopustiti. To, ali bi šlo za BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije ali za revizijo, torej za odločitev v tej zadevi niti ni bistveno. Bistveno za odločitev o tem, ali je zadeva očitno nerazumna je, da zoper sklep Cst 277/2023 revizija ni dopustna. Ker ni dopustna, sodišče tudi predlogu za njeno dopustitev, ne bi moglo ugoditi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kranju (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožničino prošnjo z dne 23. 10. 2023 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).

2. V obrazložitvi navaja, da je tožnica, ki je v postopku osebnega stečaja, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. St ... vložila prošnjo za BPP za revizijo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. Cst 277/2023 oziroma predhodno za predlog za dopustitev revizije. V postopku osebnega stečaja pa vložitev predloga za revizijo ni dopustna. Ker ni dopustna, stečajna upraviteljica, ki po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) zastopa tožnico, tožnici ni podelila pooblastila za vložitev tega pravnega sredstva. Glede na to vsebinski pogoji za dodelitev BPP po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) niso izkazani.

3. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. Navaja, da ji je nedopustno omejena pravica do učinkovitega pravnega sredstva in do pritožbe in s tem pravica do javnih sredstev, pravica do socialno varstvenih prejemkov in pravica do zasebne lastnine. Toženka ji tako naklepno povzroča veliko materialno in nematerialno škodo. Trdi, da je vložila vlogo za dodelitev BPP v zvezi z dopustitvijo revizije na Vrhovnem sodišču in ne za vložitev zahteve za revizijo, kot napačno navaja toženka. Toženka ji že od začetka v "po domače izvedenem" prisilnem stečaju nedopustno in v nasprotju z ZBPP omejuje pritožbe in pravna sredstva in ji naklepno povzroča škodo. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne toženki v ponovno odločanje.

4. Toženka v odgovoru na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravni spis.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (…). Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (…) in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (…).

7. Po tretjem odstavku 121. člena ZFPPIPP je revizija dovoljena pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek, samo zoper sklep, izdan na drugi stopnji: 1. s katerim se predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti zavrne; 2. s katerim se konča stečajni postopek brez razdelitve upnikom; 3. s katerim se ugodi ugovoru proti odpustu obveznosti ali zavrne predlog za odpust obveznosti.

8. S sklepom Cst 277/2023 je bila zavrnjena pritožba tožnice zoper sklep o zavrženju sklepa St ... z dne 17. 7. 2023 o razrešitvi upravitelja in imenovanju novega upravitelja in zavrnjen predlog tožnice za takojšnjo ustavitev postopka. Tako ne gre za katerega od sklepov, zoper katere je po citirani določbi ZFPPIPP revizija dovoljena in tega tožnica v tožbi niti ne zatrjuje. Trdi le, da naj bi toženka vlogo tožnice obravnavala kot prošnjo za dodelitev BPP za vložitev revizije in ne kot prošnjo za vložitev predloga za dopustitev revizije. Navedeno pa ne drži. Četudi toženka uporablja izraz predlog za revizijo, je namreč iz razlogov izpodbijanega akta razvidno, da je prošnjo obravnavala kot prošnjo za BPP za predlog za dopustitev revizije, saj je predhodna dopustitev revizije pogoj za revizijo. V primerih, ko revizija ni dopustna, pa je sodišče tudi ne more dopustiti. To, ali bi šlo za BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije ali za revizijo, torej za odločitev v tej zadevi niti ni bistveno. Bistveno za odločitev o tem, ali je zadeva očitno nerazumna je, da zoper sklep Cst 277/2023 revizija ni dopustna. Ker ni dopustna, sodišče tudi predlogu za njeno dopustitev, ne bi moglo ugoditi.

9. Zato je toženka pravilno štela, da je prošnja za BPP za uveljavljanje tega pravnega sredstva očitno nerazumna oziroma da tožnica z zahtevo za dopustitev revizije ne bi imela verjetnih izgledov za uspeh.

10. Glede na navedeno je izpodbijana odločitev zakonita in pravilna in je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker relevantno dejansko stanje (da je tožnica želela BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sklep, izdan v postopku njenega osebnega stečaja, ki ni sklep iz tretjega odstavka 121. člena ZFPPIPP), ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta ni sporno. Upoštevalo je tudi stališča Evropskega sodišča za človekove pravice, da obravnava ni nujna, če ni spornih dejanskih in pravnih vprašanj, ki jih ne bi bilo mogoče ustrezno rešiti na podlagi sodnega spisa in pisnih vlog strank. Gre za postopke, v katerih ni spornih dejstev, ki terjajo ustno predstavitev dokazov ali soočenje prič, če je imela stranka ustrezno možnost pisno predstaviti svoja stališča in izpodbijati dokaze. V teh primerih lahko država ob upoštevanju zahteve po učinkovitosti postopka odloči le na podlagi elementov spisa brez oprave obravnave v postopkih. Sistematično izvajanje obravnave bi namreč lahko nasprotovalo načeloma učinkovitosti in ekonomičnosti postopka in nenazadnje pripeljalo do kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, zlasti v postopkih, ki terjajo prednostno ali hitro odločanje.1 1 Glej I Up 146/2021 in v njej navedene sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.